V 68. letu je umrl legendarni Jasmin Stavros
Sinoči ob 21. uri je v 68. letu starosti umrl Jasmin Stavros. Boril se je s težko boleznijo, kostnim rakom, zdravil se je na KBC Rebro. Konec marca letos je bilo potrjeno, da Stavros boleha za kostnim rakom. Pevca so nemudoma hospitalizirali, zdravniki so sumili, da se mu je rak razširil na želodec.
“Bolezen se je začela tam nekje v prvem mesecu. Imel sem bolečine v želodcu, nato pa sem dobil razjedo na dvanajstniku, v Karlovcu so mi to nujno operirali. Nato sem dobil sepso in potem so me premestili na oddelek v Karlovcu. Tam sem bil približno 12 – 13 dni in sem prišel domov. Naslednji dan sem šel na Vinogradsko, ker nisem prenesel bolečin. Ni se vedelo, kaj mi je,” je takrat povedal Stavros.
Pred dvema tednoma so ga zaradi zapletov na pljučih premestili na Kliniko za pljučne bolezni. “Res je, da je bil bolnik zaradi zapletov premeščen na Jordanovac. Za kakšne zaplete gre, ne morem reči,” je povedal Fedor Šantek, specialist radioterapije in onkologije iz zagrebškega KBC Rebro.
Kariero je začel pri 15 letih kot bobnar
Milo, rojen 1. novembra 1954 v Splitu, je bil z glasbo izpostavljen že od malih nog. Z glasbo so se ukvarjali dobesedno vsi člani njegove družine, dedek, mama, oče in brat. Zato ni posebej presenetljivo, da se je petja učil že kot otrok. Bobne je igral že od 12. leta, pri 15. letih pa je svoj hobi in strast spremenil v službo, nato pa profesionalno igral za priljubljene splitske zasedbe, kot so Delfini, More in Mladi batali, ki so se kasneje preimenovali v Magazin.
Čeprav je bil v nekem obdobju njegovega življenja nogomet velika strast in je igral celo v Hajduku ter glede na odlične odzive trenerja verjel, da bo postal eden najboljših nogometašev na svetu, se njegov oče ni mogel sprijazniti s tem. Trdil je, da so vsi nogometaši naklonjeni svetu. Stavrosa je prisilil, da se je naučil igrati klavir, za katerega je trdil, da ga sovraži.
Čeprav je bil večino svoje kariere znan kot zabavljač, je v zgodnjih sedemdesetih začel odkrivati jazz. Kmalu je postal studijski igralec Jugotona ter eden najbolj iskanih bobnarjev na območju nekdanje Jugoslavije. Seznam njegovih sodelavcev je dolg in impresiven. Od Arsena Dedića in Josipe Lisac prek Miše Kovača in Ivice Šerfezija pa vse do Nede Ukraden in Ljupke Dimitrovske.
Poleg tega je štiri leta igral tolkala v Hrvaškem narodnem orkestru, kjer so mu dirigirali velikani, kot so Vjekoslav Šutej, Nikša Bareza, Bardeli in Papandopulo. Igral je tudi z Oliverjem Dragojevićem in Meri Cetinić.
Povsem naključna solo kariera
V osemdesetih letih je za dve leti odšel v ZDA, kjer je diplomiral na zasebni jazz akademiji Stanley Spector. Čeprav so ga kot najboljšega evropskega študenta želeli obdržati in mu dali zeleno karto za nadaljevanje kariere v Ameriki, se je Stavros odločil vrniti v domovino in se preizkusiti v vlogi solo umetnika.
Eden največjih razlogov je bilo zagotovo dejstvo, da je imel ženo in dva otroka. Leta 1976 se je namreč poročil z Žarko, dekletom, ki ga je, kot pravi, osvojila na prvi pogled. A njeni starši nad tem niso bili navdušeni, zato se je par takoj po poroki za šest mesecev odpravil v Rusijo, kjer je imel Stavros dolgo turnejo z Magazinom in Delfini. Stavros je z denarjem od turneje kupil stanovanje v Splitu in tako pomiril strahove staršev, da bo njuna hči končala z nekom, ki nima svetle prihodnosti.
Kar zadeva njegovo samostojno kariero, nekateri govorijo, da je do nje prišlo po naključju, potem ko je z Doris Dragović posnel duet U tebe. Ugotovil je, da ima “tisto nekaj” in se odločil, da bo posnel solo album. Leta 1987 je z Rajkom Dujmićem in Stevom Cvikićem posnel svoj prvi album in takoj je bilo jasno, da je zvezda rojena. Album je bil prodan v več kot 50.000 izvodih, sledile pa so mu številne druge uspešnice, ki so pogosto dosegle zlato naklado.
Kako je Milo postal Jasmin
Splitski prijatelji so ga zaradi istoimenskega risanega junaka, ki ga je oboževal, klicali Pluton, Rajko Dujmić pa mu je dal ime Jasmin Stavros. Milo je ime sprejel in ga nemudoma uradno spremenil, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo njegovih staršev. Mati, ki ga nikoli ni klicala po novem imenu.
In medtem ko njegovi starši niso bili nori nad njegovim novim imenom, pa kritiki niso bili navdušeni nad njegovim preobratom v karieri. Najboljši bobnar v Jugoslaviji se je namreč prelevil v pevca. Kmalu je postal znan kot “kralj zabave”. Marsikdo še vedno pripoveduje o koncertu v splitskem klubu Mississippi, med katerim je Stavros v nekem trenutku skočil, udaril z glavo v strop, končal na urgenci, po šivanju pa se je vrnil v klub in končal nastop.
Nemška založba Ariol ga je želela preseliti v Nemčijo, kjer je delal kot studijski glasbenik, je na koncu spet izbral družino.
Od najboljšega bobnarja v Jugoslaviji do megazvezde
Uradno je megazvezda postal leta 1989 in sicer s tretjim albumom, na katerem sta bili uspešnici Tired in Dao bih sto Amerika. V naslednjih 20 letih je imel več kot 120 koncertov letno. Začetek domovinske vojne je ustavil marsikatero kariero. Stavros se je takrat odločil, da ne želi snemati novih albumov, ampak se je prijavil v vojsko. Ker ni imel vojaške izobrazbe, saj je odklonil služenje vojaškega roka v JNA, se je odločil pomagati po svojih najboljših močeh. Izvedel je več kot 500 dobrodelnih koncertov.
Kariero je nadaljeval s sodelovanjem s Tončijem Huljićem in Fedoro Boić. Preizkusil se je tudi kot igralec s sodelovanjem v humoristični oddaji Jel’ me netko tražio, ki je požela velik uspeh. Bobne je igral do leta 2000, ko je ta del kariere pustil za seboj. Po njegovih stopinjah je šel in postal odličen bobnar tudi sin Milo, ki ima za sabo več let jazz akademije v Gradcu in nekaj let študija v Ameriki.
V poznejši fazi njegove kariere se je veliko pisalo o njegovem osebnem življenju, estetskih posegih in dejstvu, da se je zatekel k veri.
vir Foto: Pixsell
