Od 16. do 26. junija 2025 v Bonnu v Nemčiji poteka 62. zasedanje dveh pomožnih teles Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC): Pomožnega telesa za izvajanje (SBI) in Pomožnega telesa za znanstveno in tehnično svetovanje (SBSTA). Gre za osrednje strokovno-tehnično srečanje pred letošnjo podnebno konferenco COP30, ki bo novembra v brazilskem mestu Belém.
Pomožni telesi podpirata celoten proces z znanstvenimi in tehničnimi vsebinami, spremljata izvajanje že sprejetih dogovorov ter oblikujeta predloge za prihodnje ukrepe. Med osrednjimi temami zasedanja so izvajanje sklepov s pretekle konference COP29, ki je novembra 2024 potekala v Bakuju, ter priprava vsebinske podlage za uspešen zaključek COP30. Razprave se osredotočajo na blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje na njihove učinke, pravičen prehod ter financiranje ukrepov.
Glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je ob začetku zasedanja poudarila: »Pogajanja v Bonnu so ključni korak k napredku na številnih tehničnih in vsebinskih področjih, ki bodo odločilno vplivala na uspeh COP30. Slovenija ostaja močno zavezana iskanju skupnih rešitev v okviru UNFCCC, saj želimo skupaj graditi podnebno varno prihodnost za vse.«
Financiranje, prilagajanje in človekove pravice kot ključne teme
Posebna pozornost letošnjega zasedanja je namenjena uresničevanju novega podnebnega finančnega cilja, ki je bil dogovorjen v Bakuju. Ta predvideva mobilizacijo 300 milijard ameriških dolarjev letno za države v razvoju, do leta 2030 pa skupno 1,3 bilijona dolarjev iz javnih in zasebnih virov.
V središču pogajanj so tudi vprašanja prilagajanja na podnebne spremembe. V Bonnu potekajo intenzivne razprave o oblikovanju kazalnikov za spremljanje napredka pri uresničevanju globalnega cilja za prilagajanje (Global Goal on Adaptation). Ti kazalniki naj bi omogočili boljše usmerjanje ukrepov in učinkovitejše merjenje njihovega dosega.
Pozornost je usmerjena tudi v napredek posebnega delovnega programa o pravičnem prehodu. Ob tem se države ukvarjajo tudi s t. i. horizontalnimi temami, kamor sodijo človekove pravice, enakost spolov, vloga tehnologije, odzivni ukrepi, prehranska varnost in kmetijstvo.
Slovenija si še naprej prizadeva za vključujočo in pravično podnebno politiko. »Slovenija se zavzema za pripravo ambicioznih in izvedljivih nacionalnih prispevkov, za zadostno in dostopno financiranje ukrepov za države v razvoju, ter za celostno obravnavo prilagajanja, pravičnega prehoda, človekovih pravic in enakosti spolov kot ključnih sestavin celovite in trajnostne podnebne politike,« so zapisali na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Na zasedanju sodelujejo številni predstavniki držav, agencij Združenih narodov, znanstvenih inštitucij, gospodarstva, civilne družbe ter lokalnih in regionalnih oblasti. Leto 2025 velja za prelomno v globalnih podnebnih prizadevanjih, saj naj bi države do konca septembra predložile svoje nove ali posodobljene nacionalno določene prispevke (NDC), ki bodo vključeni v sintezno poročilo pred COP30.
Miha D. Kovač
Foto: Freepik
