V severnem delu Kaspijskega morja, največjega celinskega vodnega telesa na svetu, so ruski znanstveniki odkrili nov otok. Odkritje, ki so ga prvič opazili na satelitskih posnetkih novembra 2024, so potrdili med raziskovalno ekspedicijo maja 2025. Otok, ki za zdaj še nima imena, leži približno 30 kilometrov jugozahodno od otoka Maly Zhemchuzhny in predstavlja pomemben znanstveni dogodek, ki odpira vprašanja o vplivih podnebnih sprememb in geoloških procesov.
Po podatkih Inštituta za oceanologijo P. P. Širšova Ruske akademije znanosti je otok nastal zaradi občutnega padca vodne gladine Kaspijskega morja. Stepan Podolyako, višji raziskovalec na inštitutu, pojasnjuje, da so taki pojavi povezani z dolgoročnimi cikličnimi nihanji vodne gladine, ki so v preteklosti že povzročila nastanek podobnih otočkov, na primer v 30. in 70. letih prejšnjega stoletja.
Od leta 2010 se vodna gladina morja znova znižuje, kar je deloma posledica povečanega izhlapevanja zaradi segrevanja podnebja. Satelitski posnetki so novembra 2024 razkrili kup peska in sedimentov, ki je segal nad površino morja, kar je znanstvenike spodbudilo k nadaljnjemu raziskovanju.
Vpliv podnebnih sprememb in tektonskih premikov
Znanstveniki poleg podnebnih sprememb kot vzrok za nastanek otoka navajajo tudi tektonske premike. Kaspijsko morje leži na geološko aktivnem območju, kjer se stikata arabska in evrazijska tektonska plošča, kar lahko povzroči dviganje morskega dna.
Podolyako poudarja, da povečano izhlapevanje, povezano s podnebnimi spremembami, pospešuje vodni krog, kar vodi v nižje vodne gladine. Raziskave kažejo, da se je vodna gladina Kaspijskega morja od 90. let prejšnjega stoletja znižala za nekaj centimetrov letno, projekcije pa napovedujejo nadaljnji upad, ki bi lahko do konca stoletja dosegel od 8 do 21 metrov. Ti procesi ne vplivajo le na nastanek novih otokov, temveč tudi na obalno infrastrukturo in ekosisteme.
Ekološki potencial in prihodnje raziskave
Kljub temu da je otok trenutno le nizka, peščena površina, komaj dvignjena nad morsko gladino, znanstveniki v njem vidijo velik ekološki potencial. Po ocenah Inštituta za oceanologijo bi lahko postal zatočišče za redke vrste ptic in kaspijske tjulnje, ki so ogrožena vrsta.
Otok trenutno nima vegetacije, njegova površina pa je prekrita z vlažnim peskom in manjšimi grebeni. Raziskovalci zaradi slabega vremena in plitvih voda med zadnjo ekspedicijo niso mogli pristati na otoku, so pa z droni posneli posnetke, ki potrjujejo njegovo strukturo.
V drugi polovici leta 2025 načrtujejo tudi novo ekspedicijo, takrat bodo otok podrobneje preučili in morda določili njegovo ime. Prihodnje raziskave bodo osredotočene tudi na to, ali bo otok obstal ali pa bo zaradi nihanja vodne gladine znova izginil, kot se je to zgodilo z nekaterimi drugimi otočki v okolici.
Ana Koren
Foto: Pixabay/Schäferle/fotografija je simbolna
