V Novem mestu zaradi meningokoknega meningitisa umrl osmošolec

Foto. Pixabay

V Novem mestu zaradi meningokoknega meningitisa umrl osmošolec

V Novem mestu se soočajo s tragično izgubo mladega življenja. Osmošolec Osnovne šole Bršljin, ki je bil v soboto hospitaliziran zaradi suma na meningokokno okužbo, je v nedeljo preminil. Dogodek je globoko prizadel učence, starše in zaposlene na šoli, vendar pa Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zagotavlja, da je možnost nadaljnjega širjenja bolezni zelo majhna.

Ob izbruhu novice so se takoj sprožili ukrepi za preprečevanje nadaljnjega širjenja okužbe. Epidemiološka služba NIJZ-ja iz Novega mesta je vsem, ki so bili v tesnem stiku z obolelim učencem, že posredovala preventivna zdravila. Do sedaj poročajo, da novih primerov bolezni ni. Po podatkih NIJZ-ja je verjetnost za nov pojav bolezni na šoli izjemno majhna, ocenjena na 1:18.000, zato se šolske in druge dejavnosti nadaljujejo brez sprememb.

Ravnateljica šole, Natalija Globevnik, je poudarila pomen osredotočenja na psihološko podporo učencem v tem težkem obdobju. Po njenih besedah šola tesno sodeluje z NIJZ-jem in sledi vsem navodilom za zagotovitev varnosti in podpore šolski skupnosti. NIJZ je potrdil, da epidemiološka preiskava še vedno poteka, pri čemer se posebna pozornost namenja iskanju oseb, ki so bile v neposrednem stiku z obolelim. V skladu s protokoli so ti stiki že prejeli antibiotike za preventivo.

Kljub hitremu odzivu in preventivnim ukrepom je treba počakati na zaključek mikrobioloških preiskav za uradno potrditev okužbe. Strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani, Marko Pokorn, je izpostavil, da je šlo za hitro napredujočo sepso, ki je v manj kot 24 urah privedla do tragičnega konca.

Vse, kar morate vedeti o meningokoknem meningitisu

Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, ki se hitro razvija in lahko privede do resnih zdravstvenih zapletov, včasih celo smrti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se bolezen začne z visoko vročino, glavobolom, slabostjo, bruhanjem in otrdelim vratom, pogosto pa spremlja tudi izpuščaj v obliki drobnih krvavitev. Zahvaljujoč uporabi antibiotikov se je smrtnost bolezni zmanjšala, a kljub temu ostaja razmeroma visoka, in sicer med 8 in 15 odstotki.

Povzročitelj bolezni se prenaša kapljično, preko drobnih kapljic iz ust in nosu, ki se lahko širijo ob kihanju ali kašljanju na razdalji do enega metra. Zato so za širjenje bolezni najbolj nevarni tesni in dolgotrajni stiki z obolelim. Večje tveganje za okužbo nosijo tisti, ki so bili v neposrednem stiku z izločki bolnikovih ust ali nosu, kar vključuje deljenje jedilnega pribora, poljubljanje, in zdravstveno osebje, ki je bilo v neposrednem stiku z bolnikom brez ustrezne zaščitne opreme. Posebej izpostavljeni so tudi sošolci, najbližji prijatelji in skupine, kot so vojaški kolektivi ali otroci in mladostniki v internatih.

Inkubacijska doba

Čas od okužbe do izbruha bolezni se giblje med dvema in desetimi dnevi, običajno pa traja od tri do štiri dni. V tem času meningokoki vstopijo v krvni obtok in se lahko naselijo v možganskih ovojnicah, kar povzroči gnojno vnetje. Bolezen se razvija hitro, z zelo visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, bruhanjem, trdim vratom in v nekaterih primerih tudi mrzlico in izgubo zavesti. Posebej nevarna oblika je meningokokna sepsa, pri kateri se bolnikovo stanje slabša zelo hitro.

Majhni otroci in mladostniki ter ljudje z oslabljenim imunskim sistemom so najbolj dovzetni za meningokokni meningitis. Dovzetnost za bolezen s starostjo pada, proti določenim skupinam meningokoka pa je možno zaščititi s cepljenjem.

V Sloveniji vsako leto zabeležijo od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večinoma pri otrocih, mlajših od pet let. V zadnjem desetletju je za takšno okužbo umrlo manj kot deset ljudi. Informacija, ki prinaša upanje, je možnost zaščite s cepljenjem proti določenim skupinam meningokoka, kar predstavlja pomemben korak v preprečevanju širjenja te resne bolezni.

[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pixabay