V ponedeljek bo nastopilo jesensko enakonočje, ko se bosta dan in noč skoraj izenačila. Dogodek označuje začetek jeseni na severni polobli in pomladi na južni polobli. Opoldne bo na ekvatorju sonce sijalo neposredno nad glavo, kar je edini trenutek v letu, ko sta severni in južni pol hkrati osvetljena.
Na severni polobli se bodo dnevi od zdaj naprej postopno krajšali vse do zimskega solsticija, ki bo 21. decembra. Enakonočje je poseben trenutek v zemeljski orbiti, ki je v različnih kulturah po svetu že stoletja povezano s praznovanji in obredi.
Po vsem svetu se ob enakonočju odvijajo številni dogodki. Na severni polobli so tradicionalno povezani s festivali žetve. Eden najbolj znanih je poljski festival Dozynki, ki ga praznujejo tudi v drugih delih vzhodne Evrope, navaja AP. V Mehiki pa se ob majevskem templju El Castillo v Chichen Itzi vsako leto zberejo obiskovalci, da bi opazovali igro sončne svetlobe in senc, ki ustvari podobo kače, spuščajoče se po stopnicah templja.
Letos bo nekatere države čakala še dodatna posebnost – na območju Antarktike, Nove Zelandije in dela Avstralije bo v ponedeljek mogoče opazovati delni lunin mrk. Kot navaja AP, se bodo tako nekatere skupnosti ob enakonočju zazrle tudi v nočno nebo.
Zakaj pride do enakonočja?
Zemlja se giblje okoli Sonca pod določenim kotom, kar večino leta pomeni neenakomerno razporeditev sončne svetlobe med severno in južno poloblo. Enakonočje nastopi, ko se os in orbita poravnata tako, da obe polovici planeta prejmeta približno enako količino svetlobe.
Beseda „enakonočje“ izvira iz latinščine in pomeni „enaka noč“. Čeprav dan in noč trajata skoraj enako dolgo, se lahko dan na nekaterih območjih podaljša za nekaj minut. Na severni polobli jesensko enakonočje nastopi med 21. in 24. septembrom, spomladansko pa med 19. in 21. marcem.
Solsticij predstavlja trenutek, ko je Zemlja najbolj nagnjena proti Soncu ali stran od njega, zaradi česar dnevi in noči postanejo izrazito neenakomerni. Poletni solsticij na severni polobli pomeni najdaljši dan v letu, ki pade med 20. in 22. junijem. Zimski solsticij, ko je severna polobla obrnjena stran od Sonca, pa prinese najkrajši dan in najdaljšo noč, običajno med 20. in 23. decembrom.
Leto se lahko razdeli na dva načina – po astronomskih ali meteoroloških pravilih. Astronomski letni časi so določeni z gibanjem Zemlje okoli Sonca, medtem ko meteorologi uporabljajo trimesečni koledar, ki temelji na povprečnih temperaturnih ciklih. Tako se po meteorološkem koledarju jesen začne že 1. septembra, medtem ko astronomska jesen letos uradno nastopi prav s ponedeljkovim enakonočjem.
Po navedbah AP je to obdobje za mnoge kulture tudi simbolično – predstavlja prehod, ko se narava pripravlja na zimski počitek ali pa na južni polobli na ponovno prebujenje.
Foto: Pixabay
