Fiskalni svet v mesečnem poročilu za julij ugotavlja, da je državni proračun v prvi polovici leta, brez upoštevanja interventnih ukrepov, zabeležil 800 milijonov evrov primanjkljaja, kar je za 750 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Povečanje primanjkljaja je bilo sicer predvideno v okviru veljavnega proračuna, po katerem naj bi primanjkljaj do konca leta dosegel približno 1,7 milijarde evrov. Lani je ta znašal okoli 200 milijonov evrov.
Kot pojasnjuje Fiskalni svet, je »upočasnitev dinamike prihodkov glede na enako obdobje lani v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti, ki je vsaj zaenkrat nižja od napovedi«. Ob tem dodajajo, da »rast porabe ostaja razmeroma visoka in široko osnovana, skladno s pričakovanji je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema.«
Po oceni sveta je na strani prihodkov največje odstopanje od načrtovanega povezano z nižjimi prilivi iz evropskih sredstev, kar se na odhodkovni strani odraža predvsem v zaostajanju investicijske porabe.
Fiskalni svet opozarja, da bo pri jesenski pripravi proračunov za prihodnji dve leti potrebna dodatna previdnost, tako pri oceni prihodkov kot tudi pri načrtovanju odhodkov. »Jesenska priprava državnih proračunov za prihodnji dve leti bi morala: temeljiti na previdnosti pri načrtovanju davčnih prihodkov in realistični projekciji evropskih sredstev zaradi številnih negotovostih glede makroekonomskih gibanj; preprečiti precenjevanje izdatkov, ki med drugim omogoča neučinkovito porabo, zlasti za investicijsko porabo, ki bi morala biti načrtovana bolj zanesljivo in srednjeročno usmerjeno,« so zapisali.
V nadaljevanju izpostavljajo, da bi morali načrtovalci državnih financ »nasloviti dolgoročna tveganja za javne finance in jih ne še povečevati. Sprejetje pokojninske reforme bi ta tveganja pomembno zmanjšalo. Ob tem bi se morali odločevalci vzdržati sprejemanja ukrepov, ki so všečni v predvolilnem obdobju, a imajo srednjeročno negativne javnofinančne posledice.«
Dodatno tveganje za prihodnjo javnofinančno vzdržnost pa po mnenju Fiskalnega sveta pomeni tudi načrtovano povečanje obrambnih izdatkov. »Zato je nujno jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti,« opozarjajo.
Ob tem izpostavljajo tudi pomen ohranjanja zaupanja finančnih trgov: »Pribitek na slovenske državne obveznice je trenutno najnižji v zadnjih treh letih, bonitetne ocene države pa so med boljšimi v regiji srednje in vzhodne Evrope.«
Za dolgoročno vzdržnost javnih financ pa je po oceni Fiskalnega sveta ključno tudi nadaljnje zniževanje dolga sektorja država. »Za doseganje javnofinančne vzdržnosti [je treba] zagotoviti zniževanje dolga sektorja država,« še navajajo v mesečni informaciji.
Foto: Pixabay
