[STA] – Na vladni predlog Šutarjevega zakona so se danes odzvali tudi v Romski fundaciji za Evropo. V odzivu, ki so ga poslali tudi na vlado, opozarjajo na morebitno ustavnopravno vprašljivost nekaterih predlaganih ukrepov in na krepitev sovražnega govora. Šutarjev zakon ni nič drugega kot načrt za trajno izjemo, so zapisali.
Vladni predlog novega zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je bil soglasno sprejet v manj kot dveh tednih po smrti Aleša Šutarja v Novem mestu, so opozorili v današnjem sporočilu za javnost.
Čeprav vlada sveženj imenuje začasen in preventiven, ga Romi vidijo kot pot do trajne izjeme, so izpostavili. Spomnili so, da predlog omogoča policiji vstop v domove brez sodnega naloga v posebnih okoliščinah, nadzor z droni in video nadzor na nedoločenih območjih varnostnega tveganja. Prav tako se s predlogom ponovno uvaja samodejno prepoznavanje registrskih tablic, dele občinskih in socialnih sredstev se veže na “projekte javne varnosti” v romskih naseljih, oboroženim silam pa omogoča pomoč policiji pri domačih operacijah.
V fundaciji menijo, da je treba kriminal in nasilje obravnavati, vendar je sorazmernost tista, ki ločuje pravno državo od kolektivne krivde, je opozoril podpredsednik fundacije Mensur Haliti.
“Če vlada enači boj proti kriminalu s policijskim nadzorom Romov, ne varuje javne varnosti – kaznuje celotno skupino za dejanja posameznikov,” je izpostavil. Po oceni Halitija je odziv slovenske vlade preizkus ne le ustavne zrelosti Slovenije, temveč tudi odločenosti Evrope, da ohrani lastne pravne in moralne standarde.
Romska skupnost živi v strahu
Opozarjajo tudi, da romska skupnost v Sloveniji od umora Aleša Šutarja živi v strahu. Kot navajajo, je policija zasedla romske soseske, razširil se je sovražni govor, organizirajo se protesti pod geslom romska kriminaliteta. “Predlagana območja varnostnega tveganja se prekrivajo z romskimi naselji, mehanizmi financiranja pa bi lahko vključitev pogojevali s skladnostjo s policijskimi pobudami, s čimer bi integracijo dejansko spremenili v nadzor,” so izpostavili.
Predlagani ukrepi bi bili po mnenju fundacije lahko v nasprotji z več ustavnimi varovali. Ob tem izpostavljajo 35., 36., 37., 38. in 124. člen ustave. Poleg tega zakon dovoljuje uporabo nezakonito pridobljenih dokazov v nekaterih resnih primerih, podaljšuje pripor pred sojenjem na do tri leta in omogoča pogojno znižanje socialne pomoči. “Kritiki pravijo, da te spremembe zožujejo sodna jamstva in tvegajo prenos pristojnosti na izvršilno oblast,” navajajo.
Na evropski ravni pa predlog zakona vzbuja pomisleke glede evropske listine o temeljnih pravicah in evropske konvencije o človekovih pravicah, dodajajo. “Analitiki opozarjajo, da bi zakonodaja, če ne bi bila nadzorovana, lahko oslabila verodostojnost EU na področju demokracije in varstva manjšin, zlasti ker unija od držav kandidatk še naprej zahteva visoke standarde,” so navedli med drugim.
Foto: Pixabay
