Kdo sedi v svetih bolnišnic, se danes sprašujejo na portalu Necenzurirano. Avtorja prispevka, Primož Cirman in Tomaž Modic trdita, da je bilo, pri kadrovanju nekdanje vlade v svete javnih zdravstvenih zavodov, glavno merilo strankarska izkaznica.

»Do najbolj očitnega političnega kadrovanja je prišlo v Splošni bolnišnici Celje. Tam je morala vlada večkrat zamenjati člane sveta, da je bila za direktorico imenovana Margareta Guček Zakošek, izbranka Zdravka Počivalška,« navajata Primož Cirman in Tomaž Modic.

Nekdanja vlada Janeza Janše po njunem mnenju naj po političnem ključu ne bi kadrovala le v državnih podjetjih, ampak tudi v svetih bolnišnic in drugih javnih zdravstvenih zavodov, ki skupaj letno obrnejo več milijard evrov.

Analiza

Cirman in Modic navajata, da je to razvidno iz “analize sestave svetov 15 javnih zdravstvenih zavodov”, v okviru katere sta preverjala, kdo so ljudje, ki imenujejo direktorje zdravstvenih ustanov in nadzorujejo njihovo poslovanje. Avtorja trdita, da so v zadnjih dveh letih v svete bolnišnic v veliki večini prišli člani strank nekdanje koalicije tj. SDS, NSi in Konkretno (prej SMC). “Nekdanja vlada jih je imenovala tako, da je predčasno zamenjala njihove predhodnike. Vse to je počela na vrhuncu epidemije covid-19. Do zadnje množične zamenjave članov svetov je tako prišlo le nekaj tednov pred volitvami, februarja letos, v treh bolnišnicah (Jesenice, Ptuj, Brežice) in na Onkološkem inštitutu,” še trdita avtorja Modic in Cirman. 

Kadrovanje

Avtorja članka zapis nadaljujeta, da je vlada v svete bolnišnic pri tem “kadrirala tudi ljudi, ki se z zdravstvom v poklicnem življenju še nikoli niso srečali. Še več, od njih je očitno zahtevala popolno poslušnost, ko je šlo za imenovanje direktorjev. Če niso glasovali za kandidata, ki so ga izbrali vrhovi koalicije, jih je vlada v nekaterih primerih celo zamenjala.” 

Sistemska težava

Avtorja Cirman in Modic tudi trdita, da sta opazila “še eno sistemsko težavo. Četudi nekatere zdravstvene ustanove letno obračajo več sto milijonov evrov, v svetih zavodov praviloma ni večjih strokovnjakov za področja zdravstva ali ekonomije, zaradi česar je nadzor teh institucij posledično slabši. To gre pripisati tudi dejstvu, da sodelovanje v svetih zavodov ne prinaša velikih finančnih koristi – za razliko od recimo članstva v nadzornih svetih podjetij.” 

V nadaljevanju razmišljata, da verjetno tudi zato v svetih zavodov praktično ni političnih prvokategornikov, ampak le ljudje iz lokalne politike. Prav izrazito močna lokalna prepletenost med člani svetov zavodov, vodstvi, in vodilnimi zdravniki naj bi oteževala nadzor bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov.

Kadrovski rezi

»Prvi večji kadrovski rez je Janševa vlada naredila v začetku aprila 2020, na vrhuncu prvega vala epidemije, ko je prepovedala gibanje med občinami. Na dopisni seji je zamenjala svoje predstavnike v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ti so takoj zatem za novega direktorja imenovali Milana Kreka. Zamenjal je Ivana Eržena, ki je javno podvomil v nekatere ukrepe vlade v boju proti virusu 

Nato je sledila ptujska bolnišnica. Slaba dva tedna po tem, ko so vodstvo in zaposleni nasprotovali selitvi okuženih oskrbovancev ljutomerskega doma starejših v bolnišnico, je prišlo do zamenjave sveta. Vanj je vlada maja 2020 imenovala predsednico lokalnega odbora SDS Majšperk Ksenijo Frangež Gajšek, predsednika mestnega odbora DeSUS Ptuj Žarka Markoviča, občinskega svetnika takratne SMC Branka Kumra in kandidata stranke NSi za poslanca Petra Pribožiča.

Neposlušne člane so zamenjali,« trdita avtorja.

Celoten prispevek si lahko preberete TUKAJ.

Foto: Jure Eržen, Delo

By A.K.

Komentar: