Varuh človekovih pravic: uporaba vodnega curka s primesjo plinskih sredstev problematična
Ob nekaterih pomislekih glede ravnanja Policije na neprijavljenem shodu 5. oktobra v Ljubljani varuh človekovih pravic priporoča sprejetje dodatnih ukrepov za zagotovitev sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev proti množici.
Notranje ministrstvo (MNZ) je o ugotovitvah varuha obvestilo posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva.
Varuh načeloma nima zadržkov pri odločitvi Policije, da je bil takrat shod razpuščen
Varuh načeloma nima zadržkov pri odločitvi Policije, da je bil takrat shod razpuščen. Varuh pogreša postopnost uporabe policijskih pooblastil in prisilnih sredstev kot skrajnega ukrepa.
Varuh poudarja, da bi bilo primerno, da se na lestvici prisilnih sredstev, ki si sledijo od milejšega k hujšemu, uporabo plinskih sredstev postavi višje, kot pa je bilo to mogoče zaslediti v konkretnem primeru.
Iz odredbe o uporabi plinskih sredstev, ki jo je izdal vodja varovanja, kot tudi iz aktivnosti policistov v nadaljevanju Varuh ni zaznal, da bi bila izvršitev odredbe morda časovno in prostorsko osredotočena zgolj na specifično dogajanje, ki bi ga takrat Policija zaznala kot hujše in množično kršenje javnega reda. Slednja se je očitno nanašala na celoten prostor, kjer so se takrat nahajali protestniki.
Ob tem je prihajalo tudi do situacij, ko so bila lahko, vsaj v nekaterih primerih, ta prisilna sredstva uporabljena proti večinoma nenasilni množici, meni Varuh.
Ob tem se pred samo uporabo plinskih sredstev gibanje množice v določeno smer ni poskušalo preprečiti z drugimi ukrepi, na primer s pomočjo kordona policistov.
Problematična tudi uporaba vodnega curka s primesjo plinskih sredstev
Z vidika postopnosti uporabe prisilnih sredstev je v konkretnem primeru problematična tudi uporaba vodnega curka s primesjo plinskih sredstev, meni Varuh.
Takšen ukrep, ki naj bi bil odrejen ves čas, ko je bila odrejena uporaba vodnega curka, Varuh vidi kot nesorazmeren ukrep in tudi kot ukrep, ki je v danih okoliščinah lahko pomenil nepotrebno povzročanje neprijetnosti.
Posebej takrat, ko je bil uporabljen proti celotni množici, ki v pretežni meri ves čas dogajanja ni bila nasilna.
Varuh ob tem meni še, da je mogoče razumeti, da posamezna odredba pristojne osebe, ki je v obravnavani zadevi dovolila uporabo plinskih sredstev, ni vsebovala navodil glede števila oziroma njihove količine.
Takšne podatke je Varuh pogrešal tudi v zahtevah nadrejenih vodij policistom pri konkretni uporabi teh sredstev.
V poročilu je ob tem v opombah izpostavljeno, da tudi komisija, ki jo je ustanovil generalni direktor Policije, v svojem poročilu opozarja, da je na posnetkih malokrat slišati povelje, da se z uporabo prisilnih sredstev preneha, “kar še dodatno potrjuje dvom, da se vidik uporabljene količine plinskih sredstev v konkretni situaciji ni v zadostni meri nadzoroval oziroma da njegova uporaba ni potekala usklajeno”.
Delovanje Policije, ki v prvi vrsti ni bilo aktivno usmerjeno na najhujše kršitelje po vsej verjetnosti ni moglo prispevati k zmanjšanju napetosti med protestniki in policisti.
Varuh meni, da delovanje Policije, ki v prvi vrsti ni bilo aktivno usmerjeno na najhujše kršitelje (tudi na način, da bi bili ti pravočasno odstranjeni iz množice), po vsej verjetnosti ni moglo prispevati k zmanjšanju napetosti med protestniki in policisti.
Kvečjemu jo je (čeprav nenamerno) poglabljalo in s tem dodatno ogrožalo tako policiste kot protestnike in druge tam prisotne osebe.
Pomembno je, da se policisti zavedajo, da s svojim ravnanjem lahko nedvomno v določeni meri vplivajo na obnašanje množice in posameznikov v njej, bodisi v smislu umiritve situacije ali njenega zaostrovanja, meni Varuh.
Varuh je glede dogodka prejel več pobud. V končnem poročilu iz začetka avgusta notranjemu ministrstvu priporoča, da njegove ugotovitve obravnava skupaj s Policijo in sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev proti množici.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Na ministrstvu so v odzivu zapisali, da se z ugotovitvami Varuha o sorazmernosti uporabe sile na protestih strinjajo.
Na MNZ-ju so ob tem poudarili, da je pojasnila med samim nadzorom Varuha, na katera se ta sklicuje, dajalo prejšnje vodstvo ministrstva.
Na posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva so zaradi ugotovitev iz poročila Varuha, da je Policija 5. oktobra lani prisilna sredstva v določenih primerih uporabila nesorazmerno in s tem nezakonito, so zaradi suma storitve kaznivih dejanj že avgusta letos posredovali poročilo Varuha.
Na ministrstvu so navedli še, da je ministrica Tatjana Bobnar 30. junija odredila strokovni nadzor MNZ nad ravnanjem Policije med protesti v zadnjih dveh letih.
Nadzor bo končan predvidoma do konca septembra. Prav o uporabi policijskih pooblastil pa nameravajo organizirati tudi strokovni posvet.
Prav tako je ministrica na podlagi zakona o organiziranosti in delu v Policiji naslovila na Policijo usmeritve in obvezna navodila za ravnanje ob javnih shodih. S to potezo je preklicala usmeritve, ki jih je v tej zvezi izdal nekdanji minister Aleš Hojs.
MNZ je vrhovno državno tožilstvo v juliju zaprosilo tudi za mnenje in razjasnitev pomena pojma organizator shoda.
Vir: 24ur Foto: STA (fotografija je simbolična)
