Ob svetovnem dnevu Romov sta varuhinja človekovih pravic in zagovornik načela enakosti opozorila na dolgotrajne in sistemske težave, ki po njunih ocenah še vedno ostajajo nerešene. V ospredju so dostop do zdravstvenih storitev, neenakosti v življenjskih razmerah ter pomanjkanje napredka na področju izobraževanja romskih otrok in mladostnikov.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je na mednarodni konferenci v Ljubljani izpostavila, da institucija Varuha že vrsto let zaznava ponavljajoče se kršitve pravice do zdravstvenega varstva. Te se po njenih besedah najpogosteje kažejo pri dostopu do osebnega zdravnika, dolgotrajnih čakalnih dobah in neenaki dostopnosti storitev glede na kraj bivanja, socialni položaj ali digitalne kompetence posameznika.
Kot je poudarila, so razmere še izrazitejše pri romski skupnosti, kjer ne gre zgolj za zdravstvene, temveč za globoko strukturne neenakosti, ki se prenašajo skozi generacije.
Zdravje in življenjska doba: velike razlike
Varuhinja je opozorila na zaskrbljujoče podatke, ki kažejo na bistveno slabši zdravstveni položaj Romov v primerjavi s splošno populacijo. Po njenih navedbah je povprečna pričakovana življenjska doba romskih moških približno 48 let, romskih žensk pa 63 let, kar pomeni vsaj 20 let manj od nacionalnega povprečja.
Ob tem je izpostavila tudi visoko prezgodnjo umrljivost, ki med Romi dosega 69 odstotkov, v primerjavi z 19 odstotki v splošni populaciji. Umrljivost romskih otrok, starih od enega do pet let, pa je po njenih besedah kar sedemkrat višja od nacionalnega povprečja.
Kot je poudarila, so Romi nesorazmerno bolj prizadeti zaradi bolezni dihal, nalezljivih bolezni, bolezni obtočil in prebavil, Rominje pa so pogosteje hospitalizirane v povezavi z nosečnostjo in porodom.
„Pravica do zdravja ne sme biti odvisna od poštne številke, digitalne pismenosti ali socialnega statusa. Če je, potem družba ni vključujoča, ampak izključuje,“ je opozorila varuhinja.
Pomanjkanje sistemskih rešitev
Po oceni Varuha človekovih pravic država nima celovitega in merljivega programa za izboljšanje zdravja romske skupnosti. Kot je izpostavila varuhinja, obstoječi nacionalni okvir ne omogoča učinkovitega spremljanja napredka, saj ne temelji na ustreznih podatkih.
Težave dodatno poglabljajo šibki nadzorni mehanizmi in odsotnost dolgoročnega načrtovanja, zlasti na kadrovskem področju. Interventni ukrepi in začasne organizacijske rešitve po njenem ne morejo nadomestiti sistemskih pristopov, saj ne odpravljajo temeljnih vzrokov neenakosti.
Posebej kritična je bila do neurejenih bivanjskih razmer v nekaterih romskih naseljih. Kot je opozorila, v posameznih okoljih še vedno ni zagotovljen dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike, kar neposredno ogroža zdravje in dostojanstvo ljudi.
Ob tem je opozorila tudi na problematične prakse pogojevanja dostopa do osnovnih življenjskih pogojev, kar po njenem odpira resna vprašanja diskriminacije in neenake obravnave.
Formalne pravice ne pomenijo dejanskega dostopa
Varuhinja je poudarila, da formalna pravica do zdravstvenega varstva sama po sebi še ne pomeni tudi dejanskega dostopa do storitev.
„Brez učinkovitih nadzornih mehanizmov in merljivih kazalnikov ni mogoče ocenjevati napredka ali odgovornosti nosilcev odločanja,“ je opozorila in dodala, da bi morali v oblikovanje zdravstvene politike bolj vključevati tudi zastopnike pacientovih pravic.
Po njenem je za resnične spremembe nujen prehod od parcialnih ukrepov k celovitim, časovno opredeljenim in merljivim sistemskim rešitvam, ki temeljijo na odgovornosti, transparentnosti in spoštovanju človekovih pravic.
Izobraževanje brez napredka
Podobno kritično sliko je predstavil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je ob dnevu Romov organiziral razpravo o izzivih pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok.
Kot je poudaril, kljub sprejetim priporočilom in pripravi posebnega poročila v zadnjega pol leta ni bilo zaznati nobenega napredka.
„Pol leta od izdaje poročila in priporočil ugotavljam, da ni prišlo do nobenega napredka,“ je opozoril.
Po njegovih besedah romski otroci in mladostniki kljub številnim ukrepom še vedno ne dosegajo primerljive izobrazbene ravni kot njihovi vrstniki.
Predsodki kot ključna ovira
Udeleženci razprave so izpostavili, da pomembno oviro predstavlja tudi odnos večinskega prebivalstva. Predstavniki romske skupnosti so opozorili, da predsodki otežujejo vključevanje na trg dela, tudi za tiste, ki so izobraževanje že zaključili.
Kot so poudarili, nekateri Romi zaradi stigme celo opuščajo uporabo svojih priimkov, da bi lažje našli zaposlitev. Takšne izkušnje pa vplivajo tudi na motivacijo mladih.
Če mladi kljub izobrazbi ne vidijo realnih možnosti za zaposlitev, to po ocenah sodelujočih zmanjšuje interes za dokončanje šolanja.
Pomen zgodnjega vključevanja
V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je ključni dejavnik za izboljšanje položaja zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolske programe.
Strokovnjaki so izpostavili pomen gradnje zaupanja med šolami in romskimi družinami ter aktivnega pristopa na terenu. Takšni pristopi po njihovih izkušnjah prinašajo rezultate, saj povečujejo vključenost otrok v izobraževanje.
Kot primer dobre prakse so izpostavili tudi individualno delo z družinami, ki lahko pomembno vpliva na redno obiskovanje pouka.
Pomanjkanje koordinacije na državni ravni
Zagovornik je ob zaključku razprave opozoril, da ukrepi na področju izobraževanja niso dovolj usklajeni.
„Proces poteka bolj ali manj spontano, ne pa kot dobro usmerjen in voden proces. Pogrešam akterja, ki bi ta izziv koordiniral, razumel in povezoval posamezne ukrepe,“ je dejal.
Po njegovem mnenju gre za odpoved državnih institucij, ki se s tem izzivom ne soočajo dovolj celovito.
Ob tem se je zavzel tudi za sistematično zbiranje podatkov o vključenosti in uspešnosti romskih otrok, saj brez zanesljivih podatkov ni mogoče ocenjevati učinkovitosti sprejetih ukrepov.
Dvojno opozorilo ob dnevu Romov
Sporočilo obeh institucij je jasno: težave, na katere opozarjajo že vrsto let, ostajajo.
Na eni strani gre za dostop do osnovnih življenjskih pogojev in zdravstvenih storitev, na drugi za izobraževanje, ki naj bi predstavljalo temelj za boljše vključevanje v družbo.
Ob svetovnem dnevu Romov so zato pozvali k bolj usklajenim, dolgoročnim in merljivim ukrepom, ki bodo presegli dosedanje parcialne rešitve.
