Vatikan: Papež Frančišek je umrl zaradi možganske kapi
V ponedeljek zjutraj je svet pretresla novica o smrti papeža Frančiška. Vatikan je sporočil, da je papež umrl zaradi možganske kapi, ki ji je sledilo srčno popuščanje. Oseminosemdesetletni papež, ki je vodil katoliško cerkev dvanajst let, je preminil ob 7.35 v svojem stanovanju v Casa Santa Marta. Njegovo smrt je potrdil EKG test, so sporočili iz Vatikana. Frančišek, znan po svoji ponižnosti in sočutju, je za seboj pustil oporoko, v kateri je izrazil željo po preprostem pokopu v cerkvi Santa Maria Maggiore v Rimu, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo pokopavanja papežev pod baziliko svetega Petra.
Na tisoče romarjev in turistov se je v ponedeljek zvečer zgrnilo na Trg svetega Petra, kjer so potekale molitve v spomin na pokojnega papeža, navaja The Guardian. Njegovo truplo so že prenesli v krsto v kapeli Casa Santa Marta, v sredo zjutraj pa ga bodo prepeljali v baziliko svetega Petra, kjer se bo javnost lahko poklonila. Kardinali se bodo sestali v torek, da določijo datum pogreba, ki bo potekal med četrtim in šestim dnem po smrti, sledilo pa bo devetdnevno uradno žalovanje.
Zdravstvene težave in zadnji dnevi
Papež Frančišek je že dlje časa trpel za kroničnimi zdravstvenimi težavami. Kot mladeniču so mu odstranili del enega pljuča, v zadnjih letih pa se je spopadal z bronhiektazijami, arterijsko hipertenzijo in sladkorno boleznijo tipa 2. Februarja letos je bil dvakrat hospitaliziran zaradi hude pljučnice, ki se je razvila v respiratorno krizo. V bolnišnici Gemelli v Rimu je preživel 38 dni, kar je bila najdaljša hospitalizacija v njegovem papeževanju. Kljub temu se je 23. marca vrnil v Vatikan in se v nedeljo še zadnjič javno pojavil, ko je s papamobilom obiskal Trg svetega Petra in na kratko pozdravil zbrano množico z osrednjega balkona bazilike.
Njegovo zdravstveno stanje je bilo krhko, a Frančišek je do konca ostal zavezan svojim dolžnostim. Njegova vztrajnost in predanost sta še dodatno utrdili njegov sloves duhovnega voditelja, ki je kljub osebnim preizkušnjam ostal blizu ljudem.
Preprost pokop po želji papeža
V skladu s svojo značilno skromnostjo je papež Frančišek v oporoki izrazil željo po preprostem pokopu. Namesto v jamah pod baziliko svetega Petra, kjer so tradicionalno pokopavali papeže, je izbral cerkev Santa Maria Maggiore v rimski soseski Esquilino. Ta bazilika je imela zanj poseben pomen, saj je pred in po svojih potovanjih v tujino tam pogosto molil. Zadnjič jo je obiskal 12. aprila letos.
V oporoki je zapisal, da želi biti pokopan »v zemljo, brez posebnega okrasja«, z zgolj napisom njegovega papeškega imena v latinščini: Franciscus. Stroške pokopa bo pokril dobrotnik, za kar je Frančišek poskrbel z navodili, posredovanimi kardinalu Rolandasu Makrickasu, izrednemu komisarju Liberijske bazilike. S temi željami je papež nadaljeval svojo zapuščino poenostavljanja vatikanskih obredov, ki jo je začel lani z reformo papeških pogrebov.
Svetovni odzivi na papeževo smrt
Novica o smrti papeža Frančiška je sprožila val sočutja in žalovanja po vsem svetu. Politični in verski voditelji so se poklonili njegovi zapuščini, pri čemer so izpostavljali njegovo sočutje, predanost revnim in prizadevanja za družbeno pravičnost. Kralj Charles je dejal, da imata z kraljico, ki se je prejšnji teden srečala s papežem v Rimu, ob novici o njegovi smrti »težka srca«. Predsednik Trump je napovedal udeležbo na pogrebu in na družbenih omrežjih zapisal: »Počivaj v miru, papež Frančišek! Naj Bog blagoslovi njega in vse, ki so ga imeli radi!« Nekdanji predsednik Joe Biden je Frančiška označil za »enega najbolj odmevnih voditeljev našega časa«, Barack Obama pa je poudaril, da je bil »redek voditelj, zaradi katerega smo želeli biti boljši ljudje«.
Italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila osebno žalost, saj je imela »privilegij uživati njegovo prijateljstvo in nasvete«. Frančiškova smrt je odmevala tudi med običajnimi ljudmi, ki so se v velikem številu zbrali na Trgu svetega Petra, da bi se poslovili od papeža, ki je s svojo preprostostjo in človečnostjo nagovoril milijone.
Prihodnost katoliške cerkve
Papeževa smrt odpira vprašanje nasledstva, ki bo v prihodnjih tednih v središču pozornosti Vatikana. Kardinali z vsega sveta se bodo zbrali v Rimu na konklave, skrivnostnem volilnem procesu, ki poteka v Sikstinski kapeli. Konklave, ki se mora začeti v 20 dneh po papeževi smrti, bo vključeval približno 138 volilnih kardinalov. Med potencialnimi kandidati za 268. poglavarja katoliške cerkve se omenjajo imena, kot so Matteo Zuppi, napredni italijanski kardinal, Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, in Luis Antonio Tagle s Filipinov.
Frančiškovo dvanajstletno papeževanje je bilo zaznamovano z reformami, ki so v cerkvi sprožile tako navdušenje kot odpor. Bil je glasen zagovornik revnih, kritiziral je korporativni pohlep in socialno neenakost ter pozival k sočutju do beguncev. Njegova okrožnica o okolju iz leta 2015 je bogate države pozvala k plačilu »socialnega dolga« revnim, podnebno krizo pa označila za enega glavnih izzivov človeštva. Hkrati se je soočal z izzivi, kot so škandali zaradi klerikalnih spolnih zlorab, kjer je sčasoma uvedel ukrepe za zaščito žrtev in žvižgačev.
Njegova stališča so razjezila nekatere konservativne kroge znotraj Vatikana, ki so nasprotovali njegovim prizadevanjem za prenovo cerkvenih institucij. Kljub temu je Frančišek s svojo karizmo in pristnostjo pritegnil široko občinstvo, zlasti mlade, ki jih je pozival, naj zavrnejo materializem. Njegova zapuščina bo nedvomno vplivala na razprave o prihodnosti katoliške cerkve, ki se sooča z izzivi sekularizacije, notranjih delitev in globalnih družbenih vprašanj.
Portal24; Foto: Pixabay
