Več kot 40 odstotkov DSO-jev poslovalo z izgubo, 600 postelj praznih
Skupnost socialnovarstvenih zavodov opozarja na resno situacijo v domovih za starejše (DSO), kjer je lani negativno poslovalo že več kot 40 odstotkov ustanov. Dodatno so izpostavili, da ostaja okoli 600 postelj nezasedenih zaradi pomanjkanja delavcev, kar onemogoča sprejem novih stanovalcev.
Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine skupnosti, je na novinarski konferenci povedala, da danes že vsak četrti DSO ne more zagotoviti zasedenosti vseh svojih postelj zaradi kadrovske stiske. Kot skrajni ukrep se domovi odločajo za zmanjšanje nastanitvenih zmogljivosti, saj želijo zaščititi tako obstoječe zaposlene kot tudi zagotoviti varno in kakovostno oskrbo stanovalcem.
Skupnost je pristojne organe pozvala k sprejetju nujnih ukrepov za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev, ki so bili delno vključeni v predlog zakona o nujnih ukrepih pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Kljub nujnosti za hitro ukrepanje, je bil zakon pripravljen že oktobra lani, vendar vlada še ni dala zelenega luči, kar dodaja kritičnost situaciji.
Dodatno, predlog zakona po mnenju strokovnjakov ne zadostuje za rešitev kadrovske krize, saj manjkata dva ključna ukrepa: dvig plač in povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije. Po oceni izvajalci za kakovostno delo potrebujejo dodatnih 3600 zaposlenih.
V teku so tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema, kjer skupnost predlaga, da bi plače odražale specifičnost, zahtevnost in odgovornost dela v varstvu starejših. Predlagajo, da bi zaposleni v tej dejavnosti morali imeti najmanj 20 odstotkov višjo plačno osnovo v primerjavi z drugimi primerljivimi delovnimi mesti.
Posledice dviga stroškov
Izvajalci socialnovarstvenih storitev so zaradi dviga stroškov poslovanja in omejevanja cen s strani vlade v težavah, saj je lansko leto z izgubo poslovalo več kot 40 odstotkov izvajalcev. “Po nepopolnih podatkih skupnosti je lansko leto z izgubo poslovalo več kot 40 odstotkov izvajalcev, medtem ko je bilo leto prej takšnih približno ena četrtina,” je izpostavljeno v poročilu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki od vlade zahteva ustrezne pogoje za vzdržno poslovanje.
Prav tako so člani skupnosti izrazili zaskrbljenost glede zakona o dolgotrajni oskrbi, saj menijo, da so bili pri sprejemanju ureditve izključeni in njihovi predlogi niso bili upoštevani. “Zaradi izključenosti in neupoštevanja predlogov pri sprejemanju ureditve ne prevzemamo odgovornosti za neustrezno izvajanje storitev ali nezmožnost pri zagotavljanju pravic upravičencem,” poudarjajo v skupnosti.
Predsednik Združenja direktorjev domov za starejše Andrej Štesl je poudaril problematiko vodenja zavodov: “Sveti v socialnovarstvenih javnih zavodih imajo upravljavsko, ne pa tudi nadzorne funkcije.” V zvezi s tem so pozvali ministrstvo, da preuči usklajenost 30. člena zakona o zavodih z statuti zavodov.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so se odzvali, da se zavedajo izzivov, s katerimi se socialnovarstveni zavodi spoprijemajo: “Področje socialnega varstva je bilo 30 let zapostavljeno, razmere so pereče doma in v Evropi. Z aktualno vlado ureditev dolgotrajne oskrbe prvič dobiva sistemske temelje,” so izjavili, poudarjajoč napredek na tem področju.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Pixabay
