Rezultati ankete: Večina Slovenk in Slovencev proti dodatnemu obdavčevanju podjetij
Nedavna javnomnenjska anketa, ki jo je med 4. in 7. septembrom letos za Nova24Tv izvedla agencija Parsifal, je razkrila mnenje Slovenk in Slovencev o vprašanjih, ki se tičejo obdavčevanja. Medtem ko vlada razmišlja o uvedbi obveznega solidarnostnega prispevka, večina vprašanih meni, da bi vlada morala najti finančna sredstva na področjih, ki niso ključna.
Odziv na solidarnostni prispevek
Kar 43,4 odstotka anketirancev je mnenja, da bi morala vlada denar iskati na področjih, ki niso nujna in ne v uvedbi novega davka. Samo 27,6 odstotka anketirancev podpira idejo o solidarnostnem prispevku. Medtem ko četrtina (24,1 odstotka) meni, da novi davek ni potreben, se 5 odstotkov vprašanih glede te zadeve ni opredelilo.
Zanimivo je, da med tistimi, ki so proti novemu davek, prevladujejo ženske, ljudje stari med 35 in 54 let ter tisti z višjo ali visoko izobrazbo. Po drugi strani med tistimi, ki menijo, da je vlada pri sprejemanju ukrepa ravnala prav, prevladujejo moški, tisti v isti starostni skupini ter ljudje z najvišjo izobrazbo.
Dodatno obdavčevanje podjetij in vpliv na konkurenčnost
Tudi ko gre za dodatno obdavčevanje podjetij, je večina (64 odstotka) anketirancev mnenja, da bo takšen ukrep znižal konkurenčnost slovenskih podjetij. Le četrtina (25,5 odstotka) anketirancev meni, da je dodatna obdavčitev pravilna. Med tistimi, ki menijo, da bo dodatna obdavčitev škodovala konkurenčnosti, spet prevladujejo ženske, ljudje stari med 35 in 54 let ter tisti z najnižjo izobrazbo. Nasprotno pa med podporniki dodatne obdavčitve podjetij prevladujejo moški, mlajši (18–34 let) in tisti z najvišjo izobrazbo.
Demografski podatki sodelujočih
V raziskavi je sodelovalo 732 anketirancev, med katerimi je bilo skoraj enako število žensk (49,6 odstotka) in moških. Povprečna starost vseh sodelujočih je bila 51,5 leta, pri čemer je bila največja zastopanost med najstarejšo starostno skupino (45 odstotka). Kar se tiče izobrazbe, je največ anketirancev imelo dokončano srednjo šolo (32,2 odstotka), sledili so tisti z višjo ali visoko izobrazbo (27,3 odstotka). Večina anketirancev je prihajala iz vasi ali zaselka (55,1 odstotka), največ pa jih je iz osrednjeslovenske regije (27,1 odstotka).
V luči teh rezultatov se zdi, da imajo Slovenci jasno mnenje o tem, kako bi se morala vlada lotiti finančnih vprašanj in obdavčevanja. Čas pa bo pokazal, ali bo vlada pri sprejemanju svojih odločitev ta mnenja tudi upoštevala.
