Vlada v Londonu je napovedala temeljite spremembe azilnega sistema, v okviru katerih status begunca v Združenem kraljestvu ne bo več trajen. Čakalna doba za pridobitev stalnega bivališča naj bi se povečala na 20 let, status pa bo podvržen rednim preverjanjem. Gre za enega najostrejših posegov v britansko azilno politiko v sodobnem času.
Laburistična vlada, ki se sooča z naraščajočo podporo stranki Reform UK, želi z ukrepi zajeziti nezakonite prehode Rokavskega preliva v majhnih čolnih ter zmanjšati pritisk na državni sistem nastanitev.
Britanska vlada se bo zgledovala po danskem pristopu, ki velja za enega najrestriktivnejših v Evropi. Notranje ministrstvo, ki ga vodi Shabana Mahmood, je ob tem sporočilo, da bo podpora prosilcem za azil po novem vezana na njihovo aktivno vključevanje v družbo. Prednost pri državnih sredstvih naj bi imeli tisti, ki delajo in prispevajo k lokalnim okoljem.
Zakonska obveznost zagotavljanja nastanitve in finančne podpore nekaterim prosilcem bo odpravljena, pri čemer bodo sankcionirani predvsem tisti, ki kršijo zakon ali se odločijo, da ne bodo delali, čeprav imajo to možnost, navaja Reuters. Po novi ureditvi bo zaščita “časovno omejena in preklican”, če se razmere v izvorni državi izboljšajo do te mere, da se jo oceni kot varno.
Mahmood je poudarila, da britanski sistem po dosedanjih pravilih “samodejno vodi v trajno naselitev”, kar po njenem mnenju ni več vzdržno. Status beguncev bo pregledovan vsakih 30 mesecev, kar pomeni znatno daljšo pot do trajnega statusa, ki naj bi trajala 20 let.
Skrb zaradi pravice do družinskega življenja
Vlada želi ostati podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, a hkrati napoveduje prilagoditev razlage 8. člena, ki ureja pravico do družinskega življenja. Po oceni notranje ministrice se ta določba trenutno uporablja tako, da otežuje odstranitve oseb brez pravice do bivanja.
Več podrobnosti o reformi naj bi ministrstvo predstavilo v začetku tedna, tudi v povezavi s spremembami glede spoštovanja družinskih vezi v azilnih postopkih.
Ostro zaostrovanje pravil je sprožilo kritike več kot 100 dobrodelnih organizacij, ki so ministrico pozvale, naj preneha z “ukrepi, ki stigmatizirajo migrante”. Opozarjajo, da takšna politika krepi sovražno okolje ter lahko spodbuja nasilje in rasizem.
V javnosti se povečuje pomembnost vprašanja priseljevanja – raziskave javnega mnenja kažejo, da je to postalo glavna skrb volivcev, prehitelo je celo gospodarska vprašanja. Poleti so potekali protesti pred hoteli, kjer so nastanjeni prosilci za azil, ki jih financira država.
V zadnjem letu je prošnjo za azil v Veliki Britaniji vložilo 109.343 ljudi, kar predstavlja 17-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom in najvišjo raven po letu 2002.
Primerjava z Dansko in evropskim trendom zaostrovanja
Po danskem vzoru naj bi bila podpora pogojna in omejena na obdobja dveh let, po preteku katerih morajo prosilci ponovno zaprositi za dovoljenje, navaja Reuters. Ob tem je mogoče vračanje v domovino, če je ocenjena kot varna, pot do državljanstva pa se podaljšuje.
Britansko notranje ministrstvo izpostavlja, da je Danska s tovrstno politiko število prošenj za azil zmanjšala na najnižjo raven v štirih desetletjih. Hkrati naj bi bilo deportiranih 95 odstotkov zavrnjenih prosilcev.
Takšni ukrepi so na Danskem naleteli na ostro nasprotovanje organizacij za človekove pravice, ki opozarjajo, da migrante potiskajo v dolgotrajno negotovost in spodkopavajo zaščito beguncev.
Britanski svet za begunce je prek družbenih omrežij sporočil, da se ljudje med bežanjem pred nevarnostjo ne odločajo na podlagi podrobnih analiz azilnih sistemov. Po njihovih navedbah v Združeno kraljestvo prihajajo predvsem zaradi obstoječih družinskih in skupnostnih vezi ter znanja jezika, ki jim omogočajo lažji začetek novega življenja.
Foto: Pixabay/Oskar-Młodziński
