Velika noč 2025: Aleluja veselja in upanja
»Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih,« navaja Katoliška Cerkev v Sloveniji. Vstajenje je dogodek, ki presega človeško razumevanje in ga je mogoče dojeti le z vero, ki je po besedah Cerkve »presežni Božji dar«. Jezusovo vstajenje temelji na pričevanjih učencev, ki so se srečali z vstalim Kristusom. »Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13–35),« piše Cerkev, kar poudarja pomen osebnega srečanja z vstalim Jezusom.
Velikonočno izkustvo je bilo sprva izkustvo srečanja: »Razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3).« Grob, ki je bil kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja. Po besedah Cerkve grob »ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja«. Jezusovo trpljenje in smrt sta prinesla odrešenje, ki človeku odpira pot v večno življenje. »Greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju,« poudarja Katoliška Cerkev v Sloveniji.
Aleluja: Vzklik veselja in hvale
Velika noč je praznik veselja, ki se izraža z značilnim vzklikom »aleluja«. Beseda izhaja iz hebrejščine in pomeni »slavite Jahveja, to je Boga«. »Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo,« poroča Cerkev. Ta vzklik je več kot le beseda – je izraz neizmernega veselja, ki ga verniki občutijo ob Jezusovem vstajenju. Kot primerjava, ki jo navaja Cerkev, je aleluja podobna vriskanju planinca, ki ob sončnem vzhodu ne najde besed, temveč svoja čustva izrazi z vzklikom. »Ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja,« piše Katoliška Cerkev v Sloveniji.
Alelujo kristjani prepevajo kot refren, saj ena beseda ne zadošča za izražanje veselja ob največjem čudežu. Po starodavni slovenski navadi velikonočno veselje spremljajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim, ki potekajo v jutranjih urah po župnijah.
Velikonočni ponedeljek je čas, ko kristjani utrjujejo vero v vstalega Jezusa in delijo veselo novico o vstajenju. »Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha, tako smo kristjani povabljeni, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju,« navaja Cerkev. Letos, zaradi omejitev, povezanih z epidemijo, tradicionalni obiski odpadejo, a Cerkev spodbuja vernike, naj veselje delijo prek telefonskih klicev ali prazničnih sporočil.
Velikonočna pripoved: Razodetje Božje ljubezni
Velikonočni dogodek razodeva Božjo ljubezen in troedino naravo Boga. »Najvišje razodetje Očeta je prav velikonočni dogodek,« piše Katoliška Cerkev v Sloveniji, pri čemer navaja teologa C. Sorča: »Oče je tisti, ki je izročil Sina iz ljubezni do sveta (prim. Jn 3,16; Rim 8,32).« Sin se je iz ljubezni do grešnikov daroval v smrt, nato pa vstal in razlil Svetega Duha na človeštvo. Ta »trinitarični evangelij« vabi ljudi, da stopijo v življenje z Bogom.
Velikonočna skrivnost, ki združuje Jezusovo smrt in vstajenje, je »srčika« krščanske vere. »Prva sled je prazen grob (KKC 640),« poudarja Cerkev, saj Jezusovi učenci ne bi mogli oznanjati vstajenja, če grob ne bi bil očitno prazen. Vstajenje je zgodovinski dogodek, ki je zapustil sledi, a hkrati presega zgodovino in vabi k veri.
Jezusovo vstajenje je po besedah Cerkve »zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni«. Kristus je s svojo smrtjo in vstajenjem odprl pot v novo stvarstvo, kjer smrt nima več zadnje besede. Verniki so povabljeni, da to svobodo živijo v polnosti, saj odrešenje omogoča uresničitev osebnih darov in talentov. »Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva,« še navaja Katoliška Cerkev v Sloveniji.
Portal24; Foto: Pixabay/TheHappyCamper
