Velika noč –  praznik življenja in pomladi

Benedikt Beno Lavrih, duhovnik [Foto: osebni arhiv]

Velika noč –  praznik življenja in pomladi

Vsak praznik je priložnost, da se ustavimo, razveselimo, sprostimo, odložimo vsakdanje skrbi, imamo drugačen ritem življenja. Prazniki naj obogatijo naše nepraznične dneve.

S prazniki praznujemo življenje. Vsak človek pa bi moral tudi svoje življenje doživljati kot praznik. Pa je velikokrat prav nasprotno. Čeprav se trudimo, da bi živeli čim lepše, da bi bilo naše življenje čim bolj udobno, imamo več težav kot radosti. Tudi v tem je smisel praznikov: da nam dajo več duhovnih in telesnih moči za vsakdanjik.

Bliža se Velika noč. Zelo različno sprejemamo ta cerkveni praznik. Nekateri se veselijo druženja s svojimi bližnjimi, družinskimi člani, s prijatelji, ki naj jih praznik poveže. In to je dobro. Veliko vernikov in tudi ostalih iskalcev se razveseli tudi  velikonočnih jedil. Radi imamo velikonočne jedi. Zelo se posvečamo njihovi pripravi, nič ne sme manjkati. Jedi potem nesemo v cerkev po blagoslov. Ta “velikonočni žegen” prinese v naše domove božji blagoslov. Božjo prisotnost, mir, duhovno moč. Objame nas in naše bližnje.

Velikonočni praznik je na začetku pomladi. Narava nas z njim nagovori.

Velikonočni praznik je na začetku pomladi. Narava nas z njim nagovori. Zemlja se prebuja za novo rast, cvetovi vzklijejo in pokažejo svoje barve. Pomad je rojstvo življenja. Z naravo se tudi mi prepustimo rasti in cvetenju, če in kadar živimo v naravi in z njo dihamo. Hote ali nehote vsrkavamo vase pomlad. Opazujmo cvetove, ki pobožajo dušo, mlado sočno zelenje, polja, ki čakajo na nova semena. Velikonočni prazniki niso le velikonočni žegen na mizi, so več kot to. So klic, da se prepustimo pomladi, da uživamo v njej. Ker je duhovno sporočilo Velike noči v svojem bistvu klic v novo življenje. Kristusovo vstajenje se uresničuje v življenju, v naravi.

V naši veri in zaupanju je Kristus-Bog, ki daje rast za novo življenje. To radost novega življenja izražamo z različnimi prazničnimi obredi. Sem zagotovo sodijo prijetna druženja z bližnjimi, ki nas lahko napolnijo z dobro energijo, če znamo pri tem najti pravo mero. “Vse praznike smo imeli ljudi na obiskih, saj je bilo lepo, utrujeni smo pa tudi.” Vse ima svoje meje in tudi obiski se iz lepega lahko spremenijo v nepotrebno utrujenost.

Namen praznika Velike noči je tudi v tem, da si pridobimo več duhovnih in telesnih moči. Nekateri pravijo, da so ti prazniki naporni, ne le zaradi številnih obiskov, ampak tudi zaradi prebogato obloženih miz. Modrost in razsodnost je potrebna pri uživanju hrane. Velikonočne jedi so simbolni prehod v novo rast, niso namenjene prenajedanju in popivanju.

Kako pridobiti več duhovne in telesne moči?

Kako pridobiti več duhovne in telesne moči tudi, ko ne sedite ob obloženi mizi? Ustaviti se je potrebno in najti kotiček miru, stran od hrupa, kjer se lahko pogovarjate sami s seboj. Lahko poslušate glasbo, berete dobro knjigo. Nekdo bo sedel h klavirju, drug vzel v roke violino, lahko pa samo v miru sedite v soju sveče. Izbira je velika. Če veste, da vam te tihe dejavnosti dajo več moči in energije, kot preobložene mize, naredite to!

Obletnico rojstva Jezusa Kristusa obhajamo na Božič. Na Veliko noč pa se spominjamo Jezusovega vstajenja, njegove zmage nad smrtjo. Jezusov rojstni dan je lažje razumeti, kot pa Veliko noč, ko si morda zastavljamo več vprašanj: Je res življenje po smrti? Kako naj verjamem v to? In kakšno bo to novo življenje? Vse to nam lahko vzbuja dvome v skrivnost vstajenja, razen, če trdno verujemo, da bomo po zemeljski smrti vstali od mrtvih, po zgledu Jezusa Kristusa. Da nam bo življenje po smrti razumljivejše, je dobro imeti pred očmi božjo misel.

Bog je človeku dal življenje, spremlja ga, oblikuje in mu pomaga živeti čim lepše. Bog je na svet poslal Kristusa, da je naš učitelj, naš spremljevalec, naš pomočnik. Njegove besede, da je prišel, da bi imeli življenje v obilju nam povedo, da nam pomaga na tej poti življenja: “Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.” ( Jn 10, 10b) Božja ljubezen pa se ne uresničuje samo v tem življenju, ampak nam je Jezus pripravil bivališče tudi po smrti.

V Janezovem evangeliju (14, 3), je takole zapisano: “Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz”. Jezusove besede, ki nam dajejo upanje, da bomo po smrti v božjem bivališču.

Kdo smo in kaj smo, kam gremo?

Velika noč je praznik, ko ovrednotimo smisel svojega življenja. Kdo smo in kaj smo, kam gremo? V postnem času pred veliko nočjo spremljamo Jezusovo trpljenje, sprejemanje križa in preizkušnje. Ob teh dogodkih je težko razmišljati, saj nimamo radi trpljenja in križev. Kako jih razumeti? Če dobimo več poguma za sprejemanje svojih lastnih težav in križev, smo že lahko na boljši poti v prihodnost. Ki vam jo želim iz srca!

V življenju imamo strahove. Tisti, ki smo bolni, vemo, kako nas vsaka sprememba v telesu vznemirja in nas spravlja v strah. Velika noč je upanje, da je v nas manj strahu, da smo močnejši, pogumnejši. Bog nas je postavil v življenje, polno preizkušenj. In s poti, ki nam jo je namenil, neprestano mi sami ubiramo stranpoti. Jezusa prosimo za pomoč, saj on pozna našo pravo pot. Vse v življenju ima smisel, čeprav je to težko sprejeti in doumeti.  

Bog, daj nam moči, da v letošnjih velikonočnih praznikih najdemo v svojih dušah to, kar nam pomeni največ in kar nam daje svetlobo. Ohranimo mir, zadovoljstvo in pogum za vsak dan.

Benedikt Beno Lavrih

Portal24; Foto: Osebni arhiv