Venezuela prelomila dogovor o ozemlju, večina Gvajane pod venezuelsko oblastjo
Na nedeljskem referendumu, ki ga je organiziral avtoritarni venezuelski predsednik Nicolas Maduro, so državljani Venezuele s 95-odstotno večino odločili, da večina ozemlja Zadružne republike Gvajane dejansko pripada Venezueli. Čeprav je odziv na referendumu bil zmeren, saj je glasovalo le 10,5 od 20,7 milijona volilnih upravičencev, je Maduro dobil simbolično podporo za svoje grožnje z zavzetjem Essequiba, regije, bogate z nafto, trikrat večje od Hrvaške, iz sosednje države.
Korenine ozemeljskega spora segajo v konec 19. stoletja, ko je venezuelska država nasprotovala evropskim kolonialnim silam glede suverenosti nad Essequibom, ki je bil takrat del kolonije Britanske Gvajane. Kljub nekaterim dogovorom se spor ni rešil, in strasti so se umirile za nekaj desetletij. Ženevski sporazum iz leta 1966 med Veliko Britanijo in Venezuelo je priznaval potrebo po določitvi meje, a napredka ni bilo.
Odkritje nafte
Situacija se je začela zapletati leta 2015, ko je ameriški naftni velikan ExxonMobil odkril ogromne zaloge nafte v atlantskih vodah ob Gvajani. Gvajana je leta 2018 zaprosila za mediacijo Meddržavnega sodišča v Haagu, vendar je Venezuela ni sprejela pristojnosti tega sodišča, trdno vztrajajoč, da ne bo dovolila revizije svojih suverenih odločitev.
Predsednik Maduro je po referendumu izjavil: “Naredili smo prve korake v novi, zgodovinski fazi boja za tisto, kar nam pripada, da vrnemo, kar so nam zapustili naši osvoboditelji.”
Mednarodna skupnost je zaskrbljena zaradi razvoja dogodkov in naraščajoče napetosti v regiji. Podpredsednik Gvajane Bharrat Jagdeo je Venezuelo javno opozoril, da morebitna agresivna dejanja ne bodo ostala nekaznovana. Gvajanski predsednik Irfaan Ali pa je izrazil prizadevanje za mirno rešitev ozemeljskega spora.
Gospodarski preporod Gvajane
Gvajana, država s samo 800.000 prebivalci, je zaradi odkritij nafte v preteklih letih doživela gospodarski preporod. Zahvaljujoč tem odkritjem bi lahko do leta 2030 postala največja svetovna proizvajalka nafte na prebivalca, kar bi jo postavilo na četrto mesto po BDP na ameriški celini, takoj za ZDA, Kanado in Bahamami. Venezuelske zaloge nafte so tudi izjemno obsežne, saj ocenjujejo, da predstavljajo kar 18 odstotkov vseh svetovnih zalog.
Razmere v Venezueli so se v zadnjem desetletju poslabšale, saj ni uspela izkoristiti prihodkov od nafte za raznolikost gospodarstva in zmanjšanje odvisnosti od izvoza nafte. Vlada Madura se je znašla pod pritiskom zaradi gospodarskih težav, kar je vodilo v politične napetosti, represijo, in izolacijo mednarodne skupnosti.
Analitiki menijo, da je referendum povezan s Madurovim poskusom okrepiti svoj politični položaj v luči prihajajočih predsedniških volitev, vendar se bojijo, da bi to lahko pripeljalo do dodatnih napetosti v regiji, ki že tako doživlja politične in gospodarske pretrese. Mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov z zaskrbljenostjo, saj se želi izogniti nadaljnjemu eskaliranju konflikta.
