Vera Jourova se na Twitterju počuti neprijetno, ne ve kaj bo z njim

Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova si želi, da bi Evropska unija postala središče medijske svobode, a pred tem “mora narediti red v svoji hiši” in okrepiti neodvisnost novinarjev. 

European Newsroom, projekt 18 evropskih tiskovnih agencij je na predvečer dneva svobode tiska 3. maja s podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo govoril o evropskem aktu o svobodi tiska, pobudi proti tožbam SLAPP in splošnem stanju v medijev v Evropi.

Jourova se je poklonila vsem novinarjem in medijskim delavcem, ki “tvegajo svoja življenja, da bi nas obveščali”, kot so tisti, “ki so zdaj na bojišču v Ukrajini, na prvi liniji pod ruskimi bombami, in jih tam nujno potrebujemo, da poznamo dejstva”. Povedala je, da misli na novinarje, ki “delajo v avtoritarnih režimih, in tiste, ki so v zaporu”. 

“Hišo moramo spraviti v red” 

Posebej je omenila ameriškega novinarja Evana Gershkovicha, ki ga je marca aretirala Rusija. Pri tem se je zavzela za “stalen pritisk” na Moskvo, naj ga izpusti. Gre za nezaslišan napad na novinarje, pa tudi na svobodo izražanja. Želim, da Evropska unija vodi boj za zaščito teh pogumnih glasov. Želim, da postane tisto, čemur bi rekla središče medijske svobode,” je dejala Jourova. 

Da bi EU postala središče medijske svobode, mora narediti “red v svoji hiši”, je opozorila Jourova. Izpostavila je nujnost krepitve neodvisnosti medijev, zaščite javnih medijskih servisov in javne objave podatkov o lastništvu medijskih podjetij. Obstajati mora tudi preglednost glede denarja, ki ga oblasti porabijo za institucionalno oglaševanje, in medijev, ki jih za to uporabljajo. 

Evropski akt o svobodi medijev 

Septembra lani je Komisija, da bi bolje zaščitila neodvisne medije pred vplivom države, predlagala Evropski zakon o svobodi medijev (EMFA). Po aferi z vohunjenjem za novinarji, dvomih o neodvisnosti javnih medijev in netransparentnosti vladnih kampanj v medijih si prizadevajo zakonsko utrditi načelo informacije kot javne dobrine. 

Prihodnji zakon “mnogi kritizirajo. Vendar delamo prav, ko opozarjamo države članice, naj ohranijo močne in neodvisne javne medijske storitve brez državnih ali strankarskih tendenc. To je natanko to, kar vidimo na Poljskem in Madžarskem.” O kritikah nemških založnikov na omenjeni zakon je dejala, da težko “požrejo”, da bodo prvič regulirani na ravni EU. 

Evropski parlament in države članice EU se trenutno pogajajo o predlagani zakonodaji. Države članice bi se lahko v Svetu EU dogovorile do sredine leta. Evropski parlament pa bi lahko svoje stališče izrazil oktobra. Nato bi se morali obe strani pogajati o skupnem stališču. 

“Predlagamo prepoved vmešavanja držav članic ali politike v življenje medijev in v uredniške vsebine” 

Ta predlog “pomeni tudi dobrodošlico neodvisnim medijem, ki se morajo izogniti cenzuri v svoji domovini”, zato Bruselj poskuša “oblikovati učinkovito pomoč ruskim novinarjem, ki živijo v izgnanstvu v EU, da bi lahko še naprej opravljali svoje delo,” je pojasnila Jourova. 

V Bruslju menijo, da so se razmere v več članicah močno poslabšale. Trdijo, da je treba “zaščititi uredniško svobodo in neodvisnost ter moč medijev kot pomembnih akterjev v demokratičnem sistemu. “Predlagamo prepoved vmešavanja držav članic ali politike v življenju medijev in v uredniških vsebinah,” je spomnila Jourová. 

Prav tako je Joureva poudarila nujnost ukrepanja, zlasti v vzhodnoevropskih državah, ki so danes članice EU, v preteklosti pa so spadale v sovjetsko orbito, kjer so “potrebni močni mediji, da bi se lahko zoperstavili intenzivni ruski propagandi, ki daje sadove, ker podlaga je kar primerna.” 

Obrekovanje in SLAP tožbe

Jourova, je ob tem izpostavila, da v Evropi ne želi “zlorabe pravosodnega sistema proti novinarjem in svobode izražanja”. 

Poseben problem so tako imenovane SLAPP tožbe. To so neutemeljene in zlonamerne tožbe proti novinarjem, medijskim hišam in aktivistom, da bi jih utišali. Veljajo za posebno obliko nadlegovanja novinarjev, saj se sodni procesi običajno vlečejo leta in od obdolženca terjajo ogromne količine denarja in časa. 

Konec leta 2021 je Bruselj predlagal direktivo proti SLAPP. Cilj direktive je zaščititi novinarje pred zlorabami sodnih postopkov. Ta direktiva je v zakonodajnem postopku in postopek “ni enostaven”, je priznala Jourova. Joreva ob tem upa, da bi jo lahko potrdili še pred koncem tega parlamentarnega zasedanja sredi leta 2024. 

“Prepričana sem, da morajo imeti novinarji možnost opravljati svoje delo brez strahu,” je poudarila Jourova. Izpostavila je tudi pomen boja proti dezinformacijam. “Vse to je ključnega pomena med volitvami, med vojno, pa tudi v normalnih časih. Demokracija v vsakem trenutku potrebuje močno medijsko moč. Zato počnemo vse te stvari brez primere,” je dejala. 

Pravi, da obstajajo izjeme glede morebitnega suma kaznivega dejanja ali ogrožanja državne varnosti. Kljub temu priznava, da bo to utemeljitev, ki jo bomo vedno slišali od držav članic, ko se dogajajo takšne stvari. In sicer, da gre za nacionalno varnost ali za kakšno kaznivo dejanje.

Po mnenju Komisije je domnevno obrekovanje eden najpogostejših razlogov za vložitev tožb SLAPP proti novinarjem. Po letnem poročilu Platforme za varnost novinarjev Sveta Evrope, ki je bilo objavljeno 7. marca, je vse več tožb zaradi obrekovanja proti novinarjem in medijskim organizacijam v Albaniji, Bolgariji, na Hrvaškem, v Franciji, Italiji, na Poljskem in v Srbiji.

Platforma je zabeležila več primerov, ko so bili novinarji zaradi poročanja kaznovani. 

Napačne informacije na Twitterju 

Februarja je komisija objavila poročilo, v katerem je ugotovila, da Twitter v boju proti dezinformacijam, kljub temu, da je prostovoljno podpisal kodeks ravnanja z dezinformacijami, zaostaja. 

Jourova je dejala, da preden začne veljati Zakon o digitalnih storitvah (DSA), “še vedno obstaja prostor za dialog. Musku bi res rada razložila našo filozofijo, da smo zaščitniki svobode govora, zaščitniki svobode izražanja Zato smo ustvarili tako zapleten sistem, ki je kodeks ravnanja (o dezinformacijah). 

Vendar “svoboda govora v EU ni neomejena,” je dodala. Z Zakonom o digitalnih storitvah želi EU uvesti strožja pravila in večjo odgovornost za digitalne platforme. Jourova je ponovila svoje razočaranje nad prizadevanji Twitterja za boj proti širjenju lažnih novic in dejala, da se osebno “na Twitterju, v bližini neregulirane ruske agresivne propagande, počuti vse bolj neprijetno”. 

“Ne morem napovedati, kaj se bo po uveljavitvi zakona o digitalnih storitvah zgodilo s Twitterjem. Situacijo bi primerjal z vožnjo po avtocesti: če prekoračiš hitrost, boš dobil kazen in nekega dne boš lahko prikrajšan vašega vozniškega dovoljenja. To je splošna vizija, kako se bo DSA uporabljal v prihodnosti v primerih neskladnosti,” je dejala Jourova. 

vir Foto: Evropska komisija

Ne spreglejte…

Kdo je Věra Jourová, podpredsednica evropske komisije?

Věra Jourová je najbolj znana češka političarka na ravni Evropske unije (EU), ki se že vrsto let ukvarja s politiko, tako v EU kot na Češkem. Je članica stranke Andreja Babiša (češkega premierja).

Torej, kdo pravzaprav je Věra Jourová, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za “vrednote in preglednost”?

Rojena je 18. avgusta 1964 v komunistični Češkoslovaški, v mestu Třebíč (zdaj na Češkem). Je članica politične skupine “ANO 2011”, katere predsednik je bil Andrej Babiš, nekdanji češki premier (in nekoč tudi član češke Komunistične partije)… več tukaj.