Viadukt Vinjan: Tehnološki presežek – okno v svet
Na trasi drugega tira je bila uspešno zaključena gradnja zadnjega, tretjega viadukta Vinjan, kar predstavlja pomemben mejnik v napredovanju projekta. Ob tej priložnosti so uradniki izrazili zadovoljstvo s potekom del, ki naj bi bila končana do konca prihodnjega leta. Prvi vlaki naj bi po novi železniški povezavi med Koprom in Divačo zapeljali leta 2026.
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je ob otvoritvi viadukta poudarila: “Zastavljena časovna dinamika je zahtevna. Ob nastopu mandata smo jo v sodelovanju z vsemi partnerji ponovno preučili in pospešili, pri čemer smo izhajali iz zaveze, da ne bomo obljubljali nemogočega.” Ministrica je napovedala, da bodo dela predvidoma zaključena do konca prihodnjega leta, s čimer bo Slovenija do leta 2026 dobila novo železniško arterijo.
Nadalje je ministrica Bratušek izpostavila prioriteto vlade glede gradnje dodatnega vzporednega tira, ki bo omogočil dvotirno povezavo med Koprom in Divačo. “Izvedbo tega dodatnega tira načrtujemo v letih od 2026 do 2030,” je dodala in poudarila, da bo vzporedna proga odpravila težave prebivalcev ob obstoječi progi.
“Okno v svet”
Premier Robert Golob je prav tako poudaril pomen vzporedne proge in celotnega projekta za razvoj logistike v državi. “Logistika je ena od panog z najvišjo dodano vrednostjo… Drugi tir je naše okno v svet. Vzporedna proga je pomembna. Vzporedna proga je v resnici zaključek drugega tira in prav je, da se na teh projektih dela že danes, da so gradbišča in teren predpripravljeni. Verjamem, da bo do konca tega desetletja uspešno zaključen,” je dejal Golob.
Drugi tir bo, kot pravi Golob skrbel za to, da bo pretočnost iz Luke Koper proti središču Slovenije več kot podvojena, “podobno bomo morali delati tudi na razvoju preostanka železniškega omrežja, vključno z vozliščem v Ljubljani, brez tega bo namreč tudi ta tir ostal delček projekta, ki se začne na morskih mejah in konča na naših severnih mejah”.
Velik dosežek
Generalni direktor družbe 2TDK, Matej Oset, je odprtje viadukta Vinjan opisal kot velik dosežek, ki odraža obsežen trud, znanje in medsebojno sodelovanje različnih strokovnjakov. Razkril je, da so med gradnjo naleteli na nepričakovane geološke razmere, ki so zahtevale prilagoditev prvotnih načrtov. “Prvotna zasnova viadukta je bila drugačna. Na delu doline, kjer poteka viadukt, smo odkrili fosilni plaz. Zaradi tega smo se odločili za spremembo tehnologije gradnje in izbrali prosto konzolno gradnjo, ki je primerna za večje razpone,” je pojasnil Oset.
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je poudarila, da je viadukt Vinjan prvi železniški viadukt v Sloveniji, zgrajen s tehnologijo prosto konzolne gradnje. Dodala je, da ta projekt predstavlja pomemben korak za slovensko gradbeno industrijo, ki si opomore po padcu velikih gradbenih podjetij okoli leta 2008. “To je pomembno z vidika ponovnega oživljanja in strokovne rasti slovenske gradbene panoge,” je izpostavila Bratušek.
Spomenik inženirski stroki
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Jerneja Jug Jerše, je viadukt Vinjan označila kot spomenik inženirski stroki. “Gre za tehnično zahteven podvig, ki dolini daje novo dimenzijo,” je povedala Jug Jerše. Poudarila je, da je viadukt, dolg 620 metrov in s stebri, visokimi več kot 50 metrov, izjemen dosežek, ki dokazuje učinkovito porabo evropskih sredstev.
Projekt drugi tir je izpostavljen kot projekt prihodnosti, ki se financira z edinstveno kombinacijo različnih virov. Jug Jerše je razložila, da četrtina sredstev prihaja iz evropskega proračuna, vključno s 80 milijoni evrov kohezijskih sredstev in 167,5 milijona evrov iz finančnega instrumenta Cef. Poleg tega financiranje vključuje posojila Evropske investicijske banke, komercialnih bank in sredstev iz državnega proračuna. “Taka kombinacija bo v prihodnosti vedno bolj nujna,” je zaključila Jug Jerše, kar nakazuje na inovativne pristope pri financiranju velikih infrastrukturnih projektov.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Vlada RS/Flickr
