Vlada za obnovo po poplavah načrtuje dvig davka od dohodka pravnih oseb
V luči iskanja finančnih virov za obnovo po nedavnih poplavah, vlada načrtuje dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Po poročanju časnika Delo bo stopnja naslednje leto povišana z 19 na 21 odstotkov, leto za tem pa lahko znaša celo do 23 odstotkov. S tem naj bi pridobili dodatnih 200 milijonov evrov letno. Vendar so ocene škode po poplavah še vedno nejasne, kar postavlja pod vprašaj nujnost takšnega zvišanja davka.
Kljub temu, da je vlada z delodajalci že imela razprtije glede socialnega dialoga, se zdaj obeta še ostrejša debata. Delodajalci so julija začasno zamrznili članstvo v ekonomsko-socialnem svetu, pri čemer so opozarjali na kršitve pravil socialnega dialoga s strani vlade in sindikatov. “Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga,” je dejal Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.
Poleg tega vlada v predlogu zakona o izvrševanju proračuna načrtuje spremembe zakona o čezmejnih storitvah, ki bo prinesel dodatno davčno obremenitev za napotene delavce v javnem sektorju. Gospodarska združenja zahtevajo enako obravnavo za zasebni sektor in javne uslužbence.
Ali bo zvišanje davka začasno ali trajno, za zdaj ni jasno. Vendar so na ministrstvu izračunali, da bi to prineslo 200 milijonov evrov več na leto v proračun. Vlada Miru Cerarja je bila zadnja, ki je spremenila to davčno stopnjo, takrat z 17 na 19 odstotkov.
V zvezi z obnovo po poplavah premier Robert Golob načrtuje, da bo s solidarnostnim prispevkom od ljudi pridobil 160 milijonov evrov, medtem ko bo gospodarstvo prispevalo več, približno 1,3 milijarde evrov. V naslednjih dveh letih načrtuje zbiranje 150 milijonov evrov solidarnostnega prispevka od podjetij, ostalo pa naj bi pridobil z obdavčitvijo dobičkov.
Finančni minister napoveduje nov davek na bilančno vsoto bank, medtem ko gospodarstvo opozarja na nerealne ocene škode po naravni nesreči
Finančni minister Klemen Boštjančič je že v septembru napovedal uvedbo davka na bilančno vsoto bank. Pričakuje se, da bo ta davek v petih letih prinesel okoli pol milijarde evrov. Sledi pa tudi obdavčitev vseh podjetij, kar je že sprožilo reakcije med gospodarskimi združenji.
Opozicija in gospodarska združenja so izpostavila, da so napovedi novih obremenitev preuranjene, saj še nismo pridobili natančnih podatkov o škodi. Premier Robert Golob je predhodno ocenil, da bi neposredna škoda lahko znašala 4,7 milijarde evrov. Vendar so trenutni podatki precej manjši. Občine so prijavile škodo v višini 2,7 milijarde evrov. Ocenjena škoda se je kasneje zaradi odstranitve napačnih nosov zmanjšala na 2,5 milijarde evrov.
Podatki kažejo, da škoda v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu znaša približno 200 milijonov evrov. Škoda v podjetjih je ocenjena na skoraj 381 milijonov evrov. Ni pa jasno, ali so te številke že vključene v občinske ocene. Tako se trenutne ocene škode gibljejo okoli 3,1 milijarde evrov, kar močno odstopa od prvotnih napovedi premiera.
V luči napovedi o uvedbi novega davka je GZS že izrazila zaskrbljenost glede dodatnih bremen, še posebej v trenutnih makroekonomskih razmerah. Predsednik OZS, Blaž Cvar, pa je v izjavi za N1 poudaril, da niso bili obveščeni o načrtih dviga davka od dohodka pravnih oseb. Poudaril je, da morebitne spremembe ne smejo škodovati gospodarstvu, pri čemer je izpostavil, da “tam, kjer je palica, mora biti tudi korenček”.
V času, ko se država sooča z velikimi finančnimi izzivi zaradi obnove po nedavnih poplavah, je vlada s potencialnim dvigom davkov gospodarstvo postavila pred novi izziv. Medtem ko vlada išče poti za povečanje proračunskih sredstev, gospodarstvo opozarja na nejasne in morda prenapihnjene ocene škode. V ozadju se še vedno pojavljajo razhajanja med vlado in delodajalci glede socialnega dialoga in drugih davčnih ukrepov.
