Vlada dviguje plače javnim uslužbencem, kaj to pomeni za davkoplačevalce?
[Vir: Vlada RS] – Vlada je skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti potrdila predloge sprememb državnega proračuna za leto 2025 in predlog proračuna za leto 2026. Proračuna sledita srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu države, pri čemer je v ospredju krepitev razvoja gospodarstva, zdravstva, inovacij ter stanovanjske politike. Pri pripravi proračunov je vlada upoštevala več ključnih dejavnikov, vključno z gospodarskimi napovedmi in predvidenimi evropskimi viri financiranja.
Prednostni cilji proračunov
Predlogi proračunov za leti 2025 in 2026 so zasnovani v skladu z osnutkom Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije 2025-2028 ter jesensko gospodarsko napovedjo Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Proračuna se osredotočata na okrepitev razvoja slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja in inovacij, ter na stanovanjsko in podnebno politiko. Poudarjeni so tudi ukrepi za odpravo posledic lanskih poplav, ki bodo podprti s sredstvi iz evropskih virov, kot so sredstva Načrta za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.
Proračunski načrti za leto 2025
Za leto 2025 so načrtovani prihodki v višini 15,2 milijarde evrov, kar predstavlja 4,6-odstotno rast v primerjavi s predhodno sprejetim proračunom. Na drugi strani pa so odhodki načrtovani v višini 17,1 milijarde evrov, kar pomeni osemodstotno rast. Proračunski primanjkljaj za leto 2025 je ocenjen na 1,9 milijarde evrov, kar znaša približno 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Proračunski načrti za leto 2026
Za leto 2026 so načrtovani prihodki nekoliko višji, in sicer 15,9 milijarde evrov, odhodki pa ostajajo enaki kot leto prej, torej 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi se sicer znižal na 1,2 milijarde evrov oziroma na 1,6 odstotka BDP, kar kaže na bolj uravnoteženo proračunsko sliko v primerjavi z letom 2025.
Zakon o izvrševanju proračunov
Vlada je poleg proračunskih načrtov sprejela tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026. Ta vključuje 5,2-odstotno uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, kar pomeni, da se bodo neto plače zaposlenih v prihodnjem letu povečale. Poleg tega bo letni dodatek za upokojence izplačan v petih različnih višinah, odvisno od njihovih prejemkov, v razponu od 155 evrov do 465 evrov.
Povprečnina za občine
Pomemben del Zakona o izvrševanju proračunov je tudi določitev povprečnine za občine za leti 2025 in 2026. Trenutno je predlagana povprečnina 725 evrov, kar je v skladu z dogovorom, podpisanim lani z občinami. Kljub temu pogovori z združenji občin še potekajo, zato bo končni znesek določen med zakonodajnim postopkom v državnem zboru.
Nova ureditev plač v javnem sektorju
Eden od pomembnejših ukrepov vlade je tudi predlog Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki prinaša pomembne izboljšave in strateški premik k bolj dinamičnemu, prilagodljivemu ter javnofinančno vzdržnemu plačnemu sistemu. Nova plačna lestvica, ki bo sestavni del zakona, predvideva 67 plačnih razredov z razponom med njimi v višini treh odstotkov. Sistem rasti plač v javnem sektorju bo odslej prilagojen inflaciji, pri čemer se bo vrednost plačnih razredov usklajevala enkrat letno, glede na rast cen življenjskih potrebščin.
Zakon predvideva, da se bodo plače postopoma povečevale, pri čemer bodo najprej deležni dviga najslabše plačani javni uslužbenci. Noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Prehod na novo plačno lestvico se bo začel 1. januarja 2025 in trajal do 1. januarja 2028, pri čemer bodo upoštevani javnofinančni okviri.
Poudarek na bolj pravičnem nagrajevanju
Predlog zakona prinaša tudi večjo fleksibilnost pri določanju višine plače za zaposlene z ustreznimi izkušnjami in kompetencami, kar bo omogočalo stimulativno nagrajevanje uspešnih in bolj obremenjenih uslužbencev. Poleg tega zakon poenostavlja sistem nagrajevanja in združuje redno delovno uspešnost ter delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. To prinaša administrativno razbremenitev ter bolj transparenten način variabilnega nagrajevanja.
Zakon bo v celoti izpolnil odločbo Ustavnega sodišča glede neustavnosti sodniških plač. Vlada predlaga, da se plače funkcionarjev usklajujejo postopoma, podobno kot pri javnih uslužbencih, vendar bo izplačilo višjih plač za funkcionarje vlade in državnega zbora predvideno šele ob začetku novega mandata.
Sistem jamstva za vloge
Vlada je sprejela tudi predlog novele Zakona o sistemu jamstva za vloge, ki zvišuje ciljno raven sklada za jamstvo vlog na 1,5 odstotka vseh zajamčenih vlog v Sloveniji do leta 2030. Trenutni znesek kritja za vloge posameznega vlagatelja pri eni banki znaša do 100.000 evrov, v izjemnih primerih pa je lahko višji. S predlogom novele bo sklad za jamstvo vlog imel večjo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema in ohranjanju zaupanja javnosti v stabilnost bančnega sektorja.
S predlaganimi spremembami bo zmanjšano tveganje, da v primeru stečaja banke ne bi bilo mogoče zagotoviti sredstev za izplačilo jamstva za vloge v zakonitem roku, kar je ključno za ohranitev zaupanja v bančni sistem.
Portal24; Foto: Vlada RS Flickr
