Vlada in sindikati dosegli soglasje o prenovi plačnega sistema
[Vir: MMC RTV SLO]: Vlada in sindikati javnega sektorja so v ponedeljek zvečer po več kot deseturnem srečanju podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona. Izjavo je podpisalo 30 od 46 sindikatov. Ta predlog ureja sistem plač v javnem sektorju, ki se bo postopoma uvedel od 1. januarja 2025.
V četrtek naj bi izjavo obravnavala vlada in jo nato poslala v Državni zbor, kjer bo potekala nadaljnja obravnava zakona. Če bo postopek izpeljan brez zapletov, bo nov sistem začel veljati s 1. januarjem 2025. Hkrati so podpisali tudi postopkovnik, ki določa nadaljnje korake za uveljavitev prenove plačnega sistema.
Zahtevna pogajanja prinesla rezultate
Minister za finance in glavni vladni pogajalec Klemen Boštjančič je po podpisu izjave poudaril pomen tega dogovora, ki predstavlja največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. “Nekaj dela nas čaka še v naslednjih tednih, mesecu, dveh, ampak glede na to, da smo strli ta najtrši oreh, da bomo tudi prišli na koncu do kompromisa in podpisa dogovora. Torej, za nami je izjemno zahtevno delo,” je povedal Boštjančič.
Minister je izrazil hvaležnost tako sodelavcem na vladni kot sindikalni strani, saj je na pogajanjih sodelovalo veliko sindikatov z različnimi interesi. “Logično je, da se vsak bori zase, za svoj interes, prav je, da vsak zagovarja svoje ljudi,” je izpostavil. Kljub težkim trenutkom, vročim besedam in nezadovoljstvu med pogajanji, so na koncu uspeli doseči dogovor zaradi volje obeh strani.
Postopno uvajanje plačnega sistema
Prenova sistema plač bo potekala postopoma. Uvedba nove plačne lestvice se bo začela 1. januarja 2025 in zaključila tri leta kasneje, 1. januarja 2028. Minister Boštjančič je poudaril, da bo prehod postopen zaradi vzdržnosti državne blagajne. Višje plače bodo najprej prejeli najslabše plačani javni uslužbenci, nihče pa ne bo več prejemal plače, nižje od minimalne. “Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci in hkrati nova plačna reforma tudi zagotavlja, da nihče več ne bo imel plače nižje od minimalne,” je dejal Boštjančič.
Plačna lestvica določa, da bo osnovna plača v prvem plačnem razredu znašala 1253,90 evra bruto, medtem ko bo v najvišjem, 67. razredu, plača 8821,04 evra bruto. Za primerjavo, v obstoječem sistemu je najvišji 66. plačni razred vreden 6087,86 evra bruto.
Novosti v plačnem sistemu
Poleg uvajanja nove plačne lestvice prinaša dogovor še nekaj drugih novosti:
- Napredovanja javnih uslužbencev bodo po novem potekala pogosteje: na začetku kariere na dve leti, sredi kariere na tri leta in proti koncu na štiri leta, vsakič po en plačni razred.
- Regres za letni dopust bo v naslednjih dveh letih izplačan marca s februarsko plačo, in sicer bo za 5 oziroma 10 odstotkov višji od minimalne plače.
- Javnim uslužbencem, ki dopolnijo 55 let, bo pripadalo dodatnih 5 dni dopusta, medtem ko je bil ta prag prej postavljen pri 50 letih.
Postopen dvig plač v šestih obrokih
Dvig plač bo potekal postopoma v šestih obrokih. Prvi trije obroki bodo prinesli 12-odstotno povečanje, četrti in peti po 15 odstotkov, zadnji obrok pa bo pokril razliko. Ob prvem obroku bodo javni uslužbenci prejeli najmanj 100 evrov povišanja ali celoten dvig, če bo ta manjši od sto evrov. Podobna logika velja tudi za nadaljnje obroke, z minimalnimi izplačili 70, 50 in 100 evrov.
Minister Props pohvalil pogajalce
Minister za javno upravo Franc Props je podpis dveh dokumentov označil za pomemben korak na poti k prenovi plačnega sistema. “Današnji podpis dveh dokumentov, o usklajenosti zakona in drugega o aktivnostih za naslednjih nekaj tednov, je pomemben korak na poti, da s 1. 1. 2025 začnemo s spremembami plačnega sistema,” je povedal Props. Tudi on je poudaril, da bodo korekcije najprej občutili najslabše plačani uslužbenci.
Props je izrazil prepričanje, da bodo v prihodnjih tednih dokončani dogovori po posameznih panogah, kar bo zagotovilo sistem, ki bo omogočal usposobljene in zadovoljne zaposlene. “Mislim, da si tako vladna kot sindikalna stran zasluži vse pohvale,” je dodal.
Štrukelj: Socialno partnerstvo deluje
Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), je izpostavil, da gre za najkompleksnejšo spremembo plačnega sistema po letu 2008. “Po letu 2008 je to najbolj kompleksna sprememba plačnega sistema, ki je hkrati podložena z zviševanjem plač oz. vlada temu reče odpravo plačnih nesorazmerij,” je dejal. Poudaril je, da so odpravili plače, ki so bile pod minimalno, kar je bil ključen korak naprej.
Hkrati je izpostavil, da nov sistem še ne odpravlja vseh težav. “V resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, ampak le do nekega relativno splošnega zvišanja plač,” je opozoril. Poleg tega bo uspešnost reforme odvisna tudi od tega, ali bo sistem uspel obdržati najboljše kadre v javnem sektorju.
Štrukelj je izrazil zadovoljstvo nad dvema letoma pogajanj, ki po njegovih besedah dokazujeta, da socialno partnerstvo v Sloveniji deluje. “Socialno partnerstvo deluje, javni uslužbenci preko svojih sindikatov lahko vplivajo na pogoje dela, kar nas ločuje od držav v vzhodni Evropi,” je sklenil.
Policijski sindikat podpisal izjavo
V Policijskem sindikatu Slovenije so se odločili za podpis izjave o usklajenosti predloga zakona. Predsednik sindikata Rok Cvetko je pojasnil, da so na ponedeljkovih pogajanjih dosegli jasno zavezo vlade, da bodo v 15 dneh začeli pogajanja za kolektivno pogodbo za javni red in varnost.
Cvetko je poudaril, da ostaja odprto vprašanje uvrščanja policistov v plačne razrede, zato ne izključuje možnosti zaostritve stavke v prihodnje.
Pred pogajalci še veliko dela
Čeprav je dogovor o usklajenosti zakona pomemben korak, pogajanja še niso končana. V prihodnjih tednih bodo pogajalci pripravili spremembe kolektivnih pogodb, ki bodo vsebovale zvišanja plač, o katerih se še usklajujejo. Postopek se mora zaključiti do 23. oktobra, da bodo kolektivne pogodbe lahko podpisane dva tedna kasneje.
Portal24; Foto: Makovec/STA/Vlada RS Flickr
