Vlada Republike Slovenije je na 186. redni seji sprejela več zakonodajnih predlogov, ki posegajo na področja gospodarstva, prostora, energetike, rudarstva, infrastrukture, dostopnosti in mednarodnega sodelovanja. Predloge zakonov je vlada poslala v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru.
Vlada je sprejela predlog Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij ter ga po nujnem zakonodajnem postopku poslala v parlamentarno obravnavo. Kot so navedli na Uradu vlade za komuniciranje, je cilj zakona „zagotoviti ciljno in časovno omejeno podporo elektrointenzivnim podjetjem, da ohranjajo konkurenčnost na svetovnih trgih“. Ob tem so poudarili, da zakon hkrati uvaja tudi „jasne zaveze upravičencev k vlaganjem v razogljičenje in prehod na čistejše tehnologije“.
Predlagana ureditev temelji na okviru Evropske komisije za državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji (CISAF) in omogoča delno blaženje stroškov električne energije za podjetja v najbolj izpostavljenih sektorjih, so navedli.
Poenostavitve postopkov pri prostorskem načrtovanju
Vlada je obravnavala in sprejela tudi novelo Zakona o urejanju prostora, s katero želi pohitriti in poenostaviti postopke priprave prostorskih aktov. Po navedbah UKOM-a novela omogoča, da lahko župani vodijo več postopkov ali dopolnitev občinskih prostorskih načrtov, pri čemer se ti sprejemajo zaporedno.
Med ključnimi spremembami je tudi zvišanje meje površine za ciljne spremembe izvedbene regulacije s 5.000 m² na 10.000 m², hkrati pa se umika kriterij „30 odstotkov površine območja obstoječega naselja“, ki je bil po navedbah vlade težje preverljiv. Razširja se tudi možnost lokacijske preveritve, ki dopušča individualna odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v OPN, tudi na ravni podrobnejših prostorskih načrtov OPPN.
Vlada je med drugim poudarila, da se „nedvoumno določa, katera pravila prostorskih izvedbenih aktov bodo geodetske organizacije morale upoštevati pri katastrskih postopkih“, ter da se rok za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti podaljšuje z dveh na štiri leta.
Jasnejša pravila na področju rudarstva
Sprejet je bil tudi predlog novele Zakona o rudarstvu. Cilj novele je, kot so navedli, vzpostaviti jasnejša pravila za pridobivanje in prenos rudarskih pravic ter zagotoviti pogoje za trajnostno rabo mineralnih surovin.
Novela krepi sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi, pri čemer se „jasno določa sodelovanje občin v okviru izvajanja državne rudarske strategije“, hkrati pa natančneje opredeljuje postopke, roke in pogoje za obravnavo vlog ter prenos rudarskih pravic v posebnih primerih.
Ureditev odgovornosti za jedrsko škodo
Vlada je potrdila tudi Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo. Kot so navedli, zakon ureja odgovornost za jedrsko škodo, zavarovanje odgovornosti ter postopek uveljavljanja odškodnin.
Ob tem so pojasnili, da „jedrska škoda na trgu ni zavarovaljiva“, zato obstaja poseben konvencijski režim, določen s Pariško konvencijo. Ker določene škodne postavke niso zavarovane, „za njihova kritja vstopi država“, so navedli.
Spremembe pri cestninjenju in prenos evropske direktive
Vlada je sprejela predlog novele Zakona o cestninjenju, s katero se v slovenski pravni red prenašajo posamezne določbe t. i. Eurovinjeta direktive. Te se nanašajo na zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške tovornim vozilom zaradi onesnaževanja zraka in hrupa, ki nastaja zaradi cestnega prometa.
Krepitev dostopnosti za invalide
S predlogom novele Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide se zagotavlja popoln prenos Direktive 2019/882/EU v slovenski pravni red. Vlada je poudarila, da se s tem krepi obstoječi sistem dostopnosti ter zagotavlja, da bodo tudi storitve železniškega potniškega prometa dostopne invalidom.
Razširja se krog upravičencev, potrošnikom pa se izrecno omogoča začetek postopkov pred pristojnimi organi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede dostopnosti. Po navedbah vlade se uvaja tudi možnost, da v postopkih nastopajo javni organi ter organizacije in združenja, ki izkazujejo pravni interes.
Na seji je vlada sprejela še predlog Zakona o mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih. Z njim se, kot so navedli, „učinkoviteje ureja postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb“, hkrati pa se na novo urejajo enostavni sporazumi ter pravno nezavezujoči mednarodni akti, ki ne vzpostavljajo pravic in obveznosti po mednarodnem pravu.
