Vlada je na zadnji redni seji sprejela uredbo, ki zaostruje nadzor nad dvigi cen električne energije in zemeljskega plina. Po novem bodo morali dobavitelji za določene skupine odjemalcev pred vsakim dvigom cen pridobiti predhodno soglasje vlade.
Ukrep je, kot je pojasnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, odziv na nestabilne razmere na energetskih trgih. „Lahko pride do nenadnih in nesorazmernih dvigov cen, kar neposredno vpliva na socialno varnost ljudi ter delovanje ključnih sistemov,“ je opozoril. Uredba je usmerjena predvsem v zaščito gospodinjstev, malih podjetij in javnih ustanov, kot so vrtci, šole in zdravstveni domovi.
Ob tem je vlada sprejela tudi sklep za pravočasno zagotavljanje zadostnih zalog plina pred zimo. Nosilce bilančnih skupin plina je pozvala, naj nemudoma začnejo sklepati pogodbe o skladiščenju in dobavi, tako da bodo do 1. novembra zagotovljene ustrezne količine. „Gre za odgovorno pripravo na zimsko sezono,“ je poudaril Kumer.
Po njegovih besedah zadostne zaloge pomenijo večjo zanesljivost oskrbe in manjšo izpostavljenost cenovnim šokom v obdobjih največje porabe, ko so razmere na trgih pogosto najbolj nepredvidljive.
Skoraj 480 milijonov evrov za socialni načrt
Vlada se je seznanila tudi z osnutkom socialnega načrta za podnebje za obdobje 2026–2032, ki predvideva skoraj 480 milijonov evrov sredstev za podporo najranljivejšim. Po Kumrovih besedah je cilj načrta zmanjševanje energetske revščine, ki postaja vse izrazitejši družbeni izziv.
Načrt vključuje nepovratna sredstva za energetsko prenovo domov, podporo pri prehodu na obnovljive vire ter vključevanje gospodinjstev v energetske skupnosti. „Cilj je, da nihče ne ostane brez dostopa do osnovnih energetskih storitev,“ je dejal minister.
Kot poroča RTV Slovenija, je vlada na seji obravnavala tudi širši nabor tem, med drugim načrt upravljanja kapitalskih naložb ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.
Zadnja seja vlade s polnimi pooblastili
Seja je bila zadnja, ki jo je premier Robert Golob vodil s polnimi pooblastili. Po petkovi ustanovni seji državnega zbora bo vladi mandat formalno prenehal, nato pa bo opravljala le še tekoče posle.
Ob koncu mandata so ministri delo vlade ocenili kot uspešno. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da je vlada izvedla več dolgo pričakovanih projektov, med drugim na področju dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in pokojninske reforme, ob tem pa obžalovala, da ni bila izpeljana davčna reforma.
Tudi na drugih resorjih so izpostavili dosežke. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je poudaril pomembne spremembe v zdravstvu, minister za naravne vire in prostor Jože Novak pa je izpostavil ukrepe po poplavah in spremembe na področju prostorskega načrtovanja.
Po ustanovni seji parlamenta bo vlada do imenovanja nove opravljala nujne naloge za nemoteno delovanje države, pri čemer bo sprejemala le odločitve, ki jih ni mogoče odložiti.
