Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji obravnavala predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Odločila se je, da predloga ne podpira, saj ocenjuje, da bi bil referendum v nasprotju z nacionalnimi varnostnimi interesi in že sprejetimi strateškimi dokumenti.
V obrazložitvi predloga je skupina poslancev navedla, da bi Slovenija lahko pod pritiski zveze NATO in Evropske unije morala povečati obrambne izdatke na 3 odstotke bruto domačega proizvoda ter jih ohranjati na tej ravni do leta 2040.
Poslanci, večinoma iz vrst Levice, menijo, da bi morala država ostati zvesta mirovniški politiki, ki temelji na solidarnosti, spoštovanju človekovih pravic in mirnem sožitju med narodi. Po njihovem mnenju gre za vprašanje z dolgoročnimi političnimi, finančnimi in varnostnimi posledicami, zato bi morala o njem odločati celotna družba.
Vlada Republike Slovenije v svojem uradnem mnenju poudarja, da se je mednarodno varnostno okolje močno poslabšalo, kar zahteva odgovorne in premišljene ukrepe v obrambni politiki.
“Vlada se zaveda svoje odgovornosti za zagotavljanje razvoja in ustrezne pripravljenosti obrambnega sistema Republike Slovenije. V tem okviru je ustrezno, povečano in premišljeno investiranje v obrambo ter bolj ambiciozen razvoj nacionalnega obrambnega sistema ključnega pomena, še posebej z vidika zapolnitve desetletne razvojne vrzeli,” je zapisano v dokumentu.
Po mnenju vlade bi razpis referenduma ogrozil izvedbo temeljnih obrambnih dokumentov, ki jih je že sprejel Državni zbor, ter spodkopal kredibilnost Slovenije kot članice zveze NATO in Evropske unije. Opozarjajo, da bi takšna poteza oslabila sposobnost države za izvajanje zakonsko določenih obrambnih nalog in ogrozila izgradnjo ključnih zmogljivosti Slovenske vojske.
Posebno mesto v vladnem mnenju zavzema sklicevanje na Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti iz leta 2019 ter na prenovljeno Strategijo zunanje politike, sprejeto decembra 2024, v kateri je jasno zapisano: “Nato, ustanovljen na podlagi skupnih vrednot, je ključni okvir za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije ter temelj evropske varnosti in obrambe.”
Vlada poudarja, da je izpolnjevanje mednarodnih zavez del dolgoročne odgovornosti države, obenem pa zavrača očitke o odmiku od mirovne politike.
Kot piše: “Ustreznega vlaganja v lastno varnost ter dosledno izpolnjevanje mednarodnih zavez ne sme namerno in napačno prikazovati kot odmik od tradicionalne nacionalne mirovne politike, ki ostaja glavna vrednota, temelj in središče nacionalnovarnostne politike Republike Slovenije.”
Povečanje obrambnega proračuna kot podlaga za širšo odpornost družbe
Ena ključnih točk vladnega stališča je tudi razlaga, da obrambna poraba ne pomeni zmanjševanja drugih proračunskih politik, temveč naj bi bila komplementarna s širšimi družbenimi cilji. “Ob ugodni gospodarski rasti posamezne proračunske politike niso konkurenčne, ampak medsebojno komplementarne,” navaja vlada.
Poleg tega vlada izpostavlja, da naj bi se sredstva za obrambo uporabljala tudi za razvoj sistemov z dvojno rabo in krepitvijo civilnih podsistemov države. Pri tem izpostavlja novo Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki ne predvideva le modernizacije vojske, ampak tudi “nadaljnji razvoj in krepitev nacionalne obrambne industrije.”
Glede očitkov o javnofinančnih posledicah pa je vlada jasna: “Vlaganja v lastno nacionalno obrambo, varnost in odpornost, [so] ključni temelji in glavni predpogoj za delovanje vseh ostalih podsistemov države in družbe.”
Na vprašanje javne podpore za obrambne ukrepe vlada odgovarja z analizo trendov iz javnomnenjskih raziskav. “Večina prebivalcev Republike Slovenije tudi nadalje podpira članstvo v Natu, izraža zaskrbljenost nad možnostjo vojne v eni od držav Nata, meni, da vojna v Ukrajini vpliva na slovensko varnost, ter prav tako meni, da je Nato pomemben za prihodno varnost Republike Slovenije.”
Vlada nadalje izpostavlja, da se delež prebivalstva, ki podpira povečanje vlaganj v obrambo, “močno povečuje,” hkrati pa se zmanjšuje število tistih, ki nasprotujejo takim vlaganjem. Tako po njihovem mnenju podatki kažejo “jasen trend znatnega povečevanja tistih, ki podpirajo povečanje vlaganj v obrambo.”
Kot enega izmed argumentov proti referendumu vlada navaja tudi zgodovinsko odločitev iz leta 2003 o vstopu Slovenije v Nato in EU, ki jo večina še vedno podpira. V dokumentu piše: “Raziskave javnega mnenja in njeni večletni trendi prav tako kažejo na zgodovinsko pravilno referendumsko odločitev iz leta 2003.”
Na koncu vladnega mnenja je jasno stališče, da predlog Levice ni primeren.
“Upoštevajoč vse navedeno Vlada poudarja, da predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov Republike Slovenije, kot ga predlaga skupina poslancev stranke Levica s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem, iz vsebinskih, geopolitičnih in nacionalnovarnostnih razlogov ni primeren ter ga ne podpira.”
Vlada RS
Foto: Slovenska vojska RS/fotografija je simbolna
