Vlada ne bo uskladila dohodninskih olajšav: Izgube davkoplačevalcev do 600 evrov

ByA.K.

22. januarja, 2024 , ,
Foto: PixabayFoto: Pixabay

Vlada ne bo uskladila dohodninskih olajšav: Izgube davkoplačevalcev do 600 evrov

Vlada Roberta Goloba je lani sprejela pomembno odločitev glede načina usklajevanja dohodninskih razredov in olajšav, ki pa se je nato še pred koncem leta spremenila. Vlada se je namreč odločila, da uskladitve ne bo. Ta poteza ima pomembne posledice za davčne zavezance po vsej državi.

Po izračunih strokovnjakov, prejemnik povprečne plače z dvema otrokoma bo zaradi te odločitve vlade izgubil kar 250 evrov letno, medtem ko lahko tisti z dvojno povprečno plačo (4422 evrov bruto) in dvema otrokoma pričakujejo izgubo v višini skoraj 600 evrov letno. Prejemnik povprečne plače bo izgubil 177 evrov, medtem ko bo prejemnik dvojne povprečne plače plačal dodatnih 502 evrov dohodnine.

Na ministrstvu za finance so potrdili, da “skupni dohodek, olajšave in lestvice za odmero dohodnine se v letu 2024 ne bodo uskladili.” To pomeni, da bodo davčni zavezanci prispevali več denarja v proračun – kar bo vladi prineslo približno 125 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Če bi se odločili za višji koeficient rasti, bi ta znesek lahko znašal tudi 250 milijonov evrov.

Pri pripravi sprememb, kar vključuje tudi indeksacijo dohodninske lestvice in olajšav, se sledi aktualnim razmeram in predvsem zavedanju javnofinančnega položaja, v katerem je država v danem trenutku. To pomeni, da vlada z ustrezno proračunsko in ekonomsko politiko sledi cilju, da lahko tekoče in za prihodnja leta zagotavlja določen obseg sredstev. Poudarjamo, da je treba ustvariti neko ravnotežje, da z ukrepi ne poslabšamo socialnih in družbenih razmer, kar je lahko temelj uspešnega delovanja države. Ključno torej je, da z ukrepi na strani davčne politike zasledujemo javnofinančno vzdržnost, saj le s tem lahko pozitivno vplivamo na okrevanje in gospodarsko rast. To pomeni, da ni nujen samo ukrep uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine, temveč so lahko tudi drugi ukrepi (primeroma zviševanje splošne olajšave in dodatne splošne olajšave, spremembe dohodninske lestvice itd.), ki jih je vsaka posamezna vlada tudi sprejemala in dosegajo cilje zmanjšanja obremenitve na eni strani in javnofinančne vzdržnosti na drugi strani. S tem so lahko ti drugi ukrepi celo bolj učinkoviti, predvsem pa bolj sledijo aktualnim razmeram kot pa zgolj ukrep uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine.

Ministrstvo za finance

Višja dohodnina

Vendar pa se ta prihranek ne bo pojavil sam od sebe. Davčni zavezanci bodo morali plačati višjo dohodnino. V izračunih je bila upoštevana minimalna uskladitev, ki jo predvideva zakon, vendar vlada Roberta Goloba ni sledila tej uskladitvi, kar pomeni, da se bo dohodnina zvišala za 4,95 odstotka. Zaradi tega bodo ljudje z dvojno povprečno plačo morali plačati dodatnih 502 evrov dohodnine, kar pomeni, da bodo vsak mesec prejemali skoraj 42 evrov manjše plače.

Na Ministrstvu za finance so pojasnili, da pri pripravi sprememb davčne politike vlada sledi aktualnim razmeram in se zaveda javnofinančnega položaja države. Poudarjajo, da je treba najti ravnotežje med ukrepi, ki ne poslabšajo socialnih in družbenih razmer, ter javnofinančno vzdržnostjo. Poleg uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine so na voljo tudi drugi ukrepi, kot je zviševanje splošnih olajšav in dodatnih splošnih olajšav, ki lahko prispevajo k zmanjšanju davčne obremenitve in zagotovijo javnofinančno vzdržnost.

Uskladitve z gospodarsko politiko vlade

Od leta 2014 do 2021 je bil zakon zapisan tudi način usklajevanja z gospodarsko politiko vlade, vendar v tem času ni bilo nobenih uskladitev dohodninske lestvice in olajšav. Z letom 2022 se je uvedlo avtomatsko usklajevanje le na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin, medtem ko je bila leta 2023 uvedena indeksacija v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečnih mesečnih plač za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem preteklega leta.

Z letom 2022 se je uvedlo avtomatsko usklajevanje le na podlagi enega merila (rast cen življenjskih potrebščin) in prva uskladitev je tako bila za leto 2022. Z letom 2023 je prišlo ponovno do spremembe v načinu usklajevanja (indeksacija v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečnih mesečnih plač za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem preteklega leta). 

Ministrstvo za finance

Janšev dohodninski zakon je predvideval tudi dvig splošne olajšave vsako leto, vendar je bil ta zakon konec leta 2022 spremenjen, zaradi česar se splošna olajšava ni povečala, kot je bilo načrtovano. Letos bi morala ta olajšava sicer biti 6500 evrov (je pa 5000), prihodnje leto pa 7500 evrov.

Ta odločitev vlade je sprožila razpravo o ustreznosti davčne politike in njenem vplivu na državljane. Davkoplačevalci se sprašujejo, ali so takšne spremembe res potrebne za ohranjanje javnofinančne vzdržnosti in ali obstajajo alternativni ukrepi, ki bi bili bolj učinkoviti in pravični.

vir; Foto: Pixabay; Portal24