Vlada omilila spremembe za javne uslužbence, GZS napoveduje ustavno presojo
Vlada je napovedala ukrep, s katerim želi preprečiti, da bi se zaradi prihajajočih sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev zmanjšale neto plače v tujino napotenih javnih uslužbencev. Spremembe, ki se tičejo zasebnega sektorja, ostajajo v veljavi, kljub nasprotovanju gospodarstva.
Čez tri mesece bo ukinjen drugi odstavek 144. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je omogočal napotenim delavcem, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo od bruto plače za enako delo v Sloveniji. Od 1. januarja 2024 se bodo ti prispevki plačevali od dejansko prejete bruto plače v tujini, kar bo prineslo znižanje neto plač ali zvišanje stroškov za delodajalce.
Kljub spremembam je vlada v zakonu o izvajanju proračuna za 2024 predvidela izjemo za javne uslužbence, ki bodo imeli enoletno odloga sprememb. Ta poteza je sprožila kritike iz Gospodarske zbornice Slovenije, ki trdi, da gre za “nepojmljivo razslojevanje in deljenje ljudi”. V GZS zahtevajo, da se izjema uporabi za vse sektorje, sicer napovedujejo ustavno presojo.
NSi vložila predlog novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev
Poslanci NSi so v državni zbor vložili predlog novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki bi enoletni zamik sprememb uvedel za vse sektorje. Tudi Obrtna zbornica Slovenije upa na rešitev za gospodarstvo in predlaga enoletni zamik.
V ozadju te zadeve je predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je ministrstvo za delo predstavilo konec lanskega decembra. Ministrstvo je poudarilo, da je bila o predlogu izvedena obsežna javna razprava in doseženo soglasje na ekonomsko-socialnem svetu. Kljub temu so delodajalci izrazili pričakovanje po uvedbi dohodninskih olajšav za zasebni sektor, podobno kot za javne uslužbence, z namenom ohranitve konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
S tem namenom je bil že v začetku lanskega decembra, torej v času oblikovanja zakona o čezmejnem izvajanju storitev, v okviru ESS ustanovljen “strokovni odbor za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev”. Kot navaja NSi, si je odbor sprva zadal cilj, da bo predloge ukrepov oblikoval do konca marca, nato je ta rok premaknil na 1. maj, predlogov pa še danes ni. Kot piše, aktivnosti pri iskanju rešitev za ohranjanje konkurenčnosti, “zlasti na treh ministrstvih, ki so vpeta v oblikovanje sprememb, niso bile zadostne”.
Vlada se je kasneje odločila, da izenačenja dohodninskih olajšav ne bo, kot razlog pa navedla, da država s svojim aparatom in s svojimi uslužbenci v tujini ne deluje na prostem trgu, zato je takšen ukrep zanje dovoljen.
Višji strošek dela
Po tem, ko je postalo jasno, da za zasebna podjetja drugih olajšav ne bo, so gospodarska združenja začela opozarjati, da bo sprememba prinesla velike posledice za storitvena izvozna podjetja. Teh naj bi bilo veliko predvsem na območju Maribora.
“Strošek dela se bo povečal za 30 odstotkov,” nam je včeraj dejal predsednik OZS Blaž Cvar in dodal, da bi lahko sprememba vplivala na več kot deset tisoč delavcev. V NSi-jevem predlogu sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev je navedeno, da:
- bo v primeru enake bruto plače delavec prejel med 13 in 14 odstotkov nižje neto izplačilo, strošek plač pa se bo za delodajalca povečal za okrog 10 odstotkov; v primeru enake neto plače pa se bo strošek plač za delodajalca povečal za okrog 30 odstotkov.
- bi se po simulaciji scenarija, v katerem bi izvozna podjetja iz sektorjev gradbeništva, tehničnih storitev in transporta (GTT) zaradi omenjene zakonodajne spremembe zmanjšala izvoz za polovico, število zaposlenih zmanjšalo za 15.600, izvoz pa za okrog milijardo evrov. To naj bi pomenilo tudi za okrog 240 milijonov evrov manj pobrane dohodnine in prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Cvar je prepričan, da se bodo podjetja premaknila na Hrvaško in delavce od tam pošiljala na delo v tujino. V NSi-jevem predlogu sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev piše, da ima Hrvaška “na tem področju bistveno boljšo ureditev tako za delavce kot za delodajalce”. V nadaljevanju predlog navaja, da je na Hrvaškem za napotene delavce osnova za plačilo prispevkov bruto plača za enaka dela v državi napotitve. Se pa v davčno osnovo ne vštevajo povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice, stroški prevoza in prenočišča) do višine 70 evrov na dan.
