Vlada je na današnji seji potrdila besedilo predloga zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ) in ga v nadaljnjo obravnavo poslala Državnemu zboru po rednem zakonodajnem postopku. Po navedbah ministrstva za zdravje gre za pomemben korak v smeri celovite digitalne prenove slovenskega zdravstvenega sistema.
Kot so poudarili na ministrstvu, je cilj zakona izboljšanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih storitev z uvedbo digitalne izmenjave podatkov ter uporabo sodobnih informacijskih rešitev. Z novimi rešitvami naj bi se med drugim skrajšal čas obravnave pacientov, izboljšalo timsko delo zdravstvenih delavcev in zagotovilo bolj pregledno upravljanje podatkov.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob tem izpostavila, da zakon prinaša številne novosti, ki bodo poenostavile delo zdravstvenih delavcev, pacientom olajšale dostop do storitev in prispevale k večji urejenosti sistema.
»Predlog zakona uvaja številne novosti in rešitve, ki bodo zdravstvenim delavcem olajšale delo, pacientom poenostavile pot skozi celotni zdravstveni sistem, celotnemu zdravstvu pa zagotovile bolj urejeno in pregledno upravljanje podatkov,« je dejala.
Vsi podatki na enem mestu
Ena od osrednjih rešitev zakona je obvezno posredovanje zdravstvene dokumentacije v Centralni elektronski zdravstveni zapis (CeZZ). Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo morali dokumentacijo elektronsko vnašati v skupno zbirko, kar pomeni, da pacienti fizične dokumentacije ne bodo več potrebovali. Podatki bodo zbrani na enem mestu in dostopni pooblaščenim članom zdravstvenih timov.
Dostop do podatkov bo imelo zdravstveno osebje, ki pacienta oskrbuje, pri čemer pacient ohranja pravico, da posameznemu izvajalcu ali zdravstvenemu delavcu dostop do dokumentacije omeji.
Novo javno podjetje za informacijsko podporo
Zakon predvideva tudi ustanovitev novega javnega podjetja, ki bo skrbelo za razvoj in vzdrževanje informacijskih rešitev v zdravstvu. Podjetje bo delovalo kot pogodbeni obdelovalec podatkov izključno po navodilih upravljavcev, kot so zdravstveni domovi ali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Po pojasnilih ministrstva zakon združuje dosedanjih več kot 80 različnih zbirk podatkov v približno 30 vsebinsko usklajenih zbirk. S tem naj bi dosegli večjo preglednost, lažje poročanje ter boljšo uporabnost podatkov pri diagnostiki, zdravljenju in upravljanju sistema.
Zakon po mnenju ministrstva postavlja temelje za bolj usklajen in odziven zdravstveni sistem, ki bo zagotavljal višjo kakovost storitev, boljšo podporo zaposlenim ter učinkovitejše načrtovanje in upravljanje zdravstva v prihodnje.
Miha D. Kovač
Foto: Matija Sušnik DZ
