Vlada je na dopisni seji sprejela novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki po oceni Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavlja enega ključnih ukrepov za dolgoročno zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji. Novi zakon prinaša ukrepe za trajno varovanje najkakovostnejših kmetijskih zemljišč, prilagajanje podnebnim spremembam in boljše upravljanje z naravnimi viri.
Novela zakona po navedbah ministrstva prinaša pomembne spremembe na področju načrtovanja in določanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Ta zemljišča so ključna za domačo pridelavo hrane in zmanjševanje odvisnosti od uvoza. V skladu z novo zakonodajo bodo postopki krajši, administrativna bremena pa manjša. Kot poudarjajo na ministrstvu, „bo ministrstvo prihranilo pomembno višino sredstev, ki jih bo lahko preusmerilo v druge ukrepe kmetijske zemljiške politike (npr. odprava zaraščanja, naložbe v namakalne sisteme, pilotne projekte …)“.
Pomembna novost je tudi uvedba pilotnega projekta, s katerim se bo v Sloveniji prvič določilo trajno varovano območje. Hkrati se zvišujejo odškodnine ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, s čimer naj bi se dodatno zaščitilo najbolj rodovitna tla pred pozidavo. Po pojasnilih ministrstva bodo „pridobljena sredstva namenjena tudi dolgoročni zaščiti kakovostne prsti kot dragocenega naravnega vira“.
Širitev kroga investitorjev za gradnjo namakalnih sistemov
Novela zakona omogoča širitev kroga investitorjev za gradnjo namakalnih sistemov, poleg tega pa bodo postopki za njihovo izgradnjo hitrejši. To je ključno za prilagajanje slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe, zlasti na pogoste suše. Prav tako se po novem zakonodajnem predlogu vzpostavlja učinkovitejši sistem za gradnjo rastlinjakov, kar bo po mnenju ministrstva prispevalo k večji domači pridelavi zelenjave in večji stopnji samooskrbe.
Državna sekretarka Maša Žagar je ob tem poudarila: „Zakonske spremembe predstavljajo prvi resen in celovit korak k sistemski odpornosti države na področju prehranske varnosti. Zaščita kmetijskih zemljišč je najbolj ključen ukrep za dolgoročno zagotavljanje prehranske varnosti.“
Pomemben del novele je tudi urejanje področja agrofotovoltaike, kjer se uvajajo jasne omejitve in pogoji za postavitev sončnih elektrarn na kmetijskih površinah. Postavitev bo dovoljena le na zemljiščih z boniteto do 35, ki so po dejanski rabi opredeljena kot zaraščajoča kmetijska zemljišča ali trajni travniki, navaja ministrstvo. Zakon obenem določa pravno podlago za izvedbo pilotnih projektov na tem področju, „katerih namen je ugotoviti, kakšna je optimalna dvojna raba kmetijskih zemljišč za prehransko in energetsko varnost Slovenije“.
Ministrstvo poudarja, da je zaščita kmetijskih zemljišč dolgoročno naložba v stabilnost države, ki se mora pripraviti na nove podnebne izzive in globalne negotovosti na področju preskrbe s hrano. Zakonske spremembe zato obravnava kot strateški temelj sodobne kmetijske politike v Sloveniji.
Foto: Pexels
