Vlada sprejela prvi akcijski načrt za kulturo do leta 2027
Vlada je na današnji seji sprejela pomemben dokument, ki bo usmerjal razvoj kulture v državi. Kot je zapisalo Ministrstvo za kulturo, je bil sprejet Akcijski načrt do leta 2027 za izvajanje resolucije o nacionalnem programu za kulturo. Dokument, ki je prvi te vrste v samostojni Sloveniji, prinaša konkretne ukrepe za uresničevanje javnega interesa na področju kulture.
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je ob tem poudarila: »Vodilo akcijskega načrta je trdna zaveza k ohranitvi kulture v sferi javnega, saj kultura z uresničevanjem svojega poslanstva prispeva k socialno pravični, solidarni in ustvarjalni družbi.« Dokument temelji na nacionalnem programu za kulturo, ki velja do leta 2031, in je bil pripravljen v sodelovanju z različnimi deležniki v kulturnem sektorju.
Strateški cilji in ukrepi
Akcijski načrt je strukturiran okoli 13 razvojnih strateških ciljev, ki vključujejo skupno 79 prebojnih ukrepov. Vsak ukrep je natančno opredeljen z nosilci, časovnim načrtom, predvidenimi sredstvi in kazalniki učinkov. Kot je zapisalo Ministrstvo za kulturo, so ukrepi usmerjeni v izboljšanje pogojev za strokovno delo v kulturi, širšo dostopnost kulture in podporo ljubiteljski kulturi. Posebna pozornost je namenjena tudi decentralizaciji kulture, razvoju sodobnega plesa, krepitvi filmskega področja in ohranjanju kulturne dediščine.
Med ključnimi ukrepi izstopajo zakonske spremembe, kot so uvedba daljšega uvajanja v delo za tehnične poklice v javnih zavodih, prekvalifikacije za baletne plesalce in določitev minimalnih honorarjev za samozaposlene v kulturi. Poleg tega se pripravljajo razpisi za kroženje kulturnih vsebin po državi in zamejstvu ter podpora rezidenčnim centrom v manjših krajih.
Ministrstvo za kulturo poudarja tudi povezovanje kulture z drugimi področji. Prvič v zgodovini se sistemsko povezujeta področji kulture in zdravja, s poudarkom na projektih, ki s kulturo prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju prebivalstva. Prav tako se pospešeno vlaga v energetske obnove kulturne infrastrukture, da bi zmanjšali ogljični odtis kulturnih dogodkov.
Decentralizacija in trajnostni razvoj
Pomemben del akcijskega načrta je namenjen decentralizaciji kulture. Kot je zapisalo Ministrstvo za kulturo, se pripravljajo novi razpisi za gostovalne mreže in kulturno-umetnostno vzgojo, ki bo omogočila dostop do umetnosti tudi otrokom iz oddaljenih območij. Investicije v javno kulturno infrastrukturo bodo še dodatno podprle razvoj kulture po vsej državi.
Trajnostni vidik je prav tako v ospredju. Akcijski načrt predvideva ukrepe za energetsko obnovo kulturnih objektov in prehod na okolju prijaznejše organiziranje dogodkov. S tem želi ministrstvo kulturni sektor opremiti za izzive podnebnih sprememb.
Akcijski načrt predstavlja pomemben korak k stabilnejšemu in bolj dostopnemu kulturnemu sektorju. Vlada bo vsaki dve leti poročala Državnemu zboru o napredku pri izvajanju ukrepov, kar zagotavlja preglednost in odgovornost pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Dokument tako utrjuje zavezo k ohranitvi kulture kot ključnega stebra družbenega razvoja.
Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ
