Vlada sprejela strategijo na področju priseljevanja
Vlada je sprejela novo, posodobljeno strategijo na področju priseljevanja. Strateški dokument je pripravila medresorska delovna skupina, ki jo je vodila državna sekretarka Tina Heferle. Vsebuje štiri ključne strateške cilje, ki se osredotočajo tako na zakonito kot nezakonito priseljevanje, pravice priseljencev in zunanje dejavnike.
Minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar, je ob tem pojasnil, da je bila ob že lani decembra sprejeti integracijski strategiji, ta strategija pripravljena kot del koalicijske zaveze. Poudaril je, da je prejšnja strategija iz leta 2019 zaradi spremenjenih razmer postala zastarela, kar je narekovalo potrebo po njeni posodobitvi.
S strategijo, ki velja za izrazito medresorski dokument, je bila zasledovana sodobnejša migracijska politika, ki jo je država zavezana prenoviti. Državna sekretarka Tina Heferle je izpostavila, da so pri pripravi dokumenta upoštevali globalne spremembe in dogajanja v okolici Slovenije.
Štirje strateški cilji
Med štirimi strateškimi cilji strategije je prvi usmerjen v zunanje delovanje z namenom odprave vzrokov priseljevanja in naslavljanja posledic podnebnih sprememb, kot je pojasnil generalni direktor Direktorata za migracije, Matej Torkar. Drugi cilj promovira zakonito priseljevanje v luči zaposlovanja, medtem ko je tretji osredotočen na zaščito življenja in obravnavo prisilnih razselitev. Četrti cilj pa se nanaša na vpliv migracij na notranjo varnost, zlasti na izzive povezane z nedovoljenim priseljevanjem in organiziranim kriminalom.
Prvi strateški cilj je osredotočen na zunanje delovanje, usmerjeno v odpravo vzrokov za priseljevanje in obravnavanje posledic podnebnih sprememb. Cilj opredeljuje različne aktivnosti razvojnega in humanitarnega delovanja, dvostranskega sodelovanja z državami, vključno z državami izvora in tranzita, ter delovanje v mednarodnih organizacijah. Pri tem se osredotoča na Organizacijo združenih narodov in specializirane agencije, kot sta Mednarodna organizacija za migracije in Visoki komisariat za begunce, in delovanje v okviru Evropske unije.
Spodbujanje zakonitega priseljevanja zaradi zaposlitve ali dela
Drugi strateški cilj je usmerjen v spodbujanje zakonitega priseljevanja zaradi zaposlitve ali dela. V tem cilju je identificiranih več podciljev, ki se nanašajo na sklepanje sporazumov o zaposlovanju, izboljšanje zakonodajnega okvira in nadzora izvajanja predpisov v praksi, vključujejo pa tudi odpravo administrativnih ovir oziroma poenostavitev upravnih postopkov na področju tujcev. Pomemben del je namenjen tudi zagotavljanju ustrezne zaščite pravic delavcev priseljencev. Glede na prihodnje negativne demografske v okviru tega cilja strategija upošteva tudi pomen in namen Strategije dolgožive družbe, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2017.
Tretji strateški cilj se osredotoča na zaščito življenja in na obravnavo vidikov prisilnih razselitev: predvsem v okviru sistemov mednarodne in začasne zaščite ter različnih zakonitih poti do zaščite. Med podcilji tega poglavja je navedeno zagotavljanje hitrih in učinkovitih postopkov mednarodne zaščite in zagotavljanje ustreznih kapacitet za prosilce.
Zagotavljanje varnih, zakonitih in dopolnilnih poti
Pomembna so tudi prizadevanja za zagotavljanje varnih, zakonitih in dopolnilnih poti. “Slovenija na tem področju že ima izkušnje. Spomnil bi na zadnji tak primer, ko smo decembra lani in januarja letos v okviru projekta trajne preselitve iz Turčije preselili 50 državljanov Sirije in Afganistana,” je pojasnil Torkar.
Pomemben del strategije je namenjen tudi zaščiti najbolj ranljivih kategorij priseljencev, vključno z mladoletniki in mladoletniki brez spremstva, žrtvami trgovine z ljudmi in žrtvami posilstev, mučenja ali drugih težjih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja. Dokument v okviru tretjega cilja obravnava tudi sovražni govor in druge oblike nestrpnosti do priseljencev, poudarke pa dajemo tudi preprečevanju in preganjanju vseh oblik izkoriščanja priseljencev v Sloveniji.
Četrti strateški cilj obravnava morebitni vpliv migracij na notranjo varnost. V tem delu obravnava izzive, povezane z nedovoljenim priseljevanjem, politiko vračanja, odkrivanjem ter pregonom organiziranih kriminalnih združb, s poudarkom na tihotapljenju migrantov in trgovine z ljudmi.
Minister Poklukar je ob koncu izrazil željo, da bo strategija, ki vsebuje tudi zbirnik ukrepov z akcijskim in finančnim načrtom ter opredeljuje nosilce posameznih ukrepov, delovala v praksi.
Foto: MNZ RS; Portal24
