Vlada je sprejela Uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, s katero se uvaja zakonska zaščita glede primerljivih plačil med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci. Uredba temelji na noveli Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, sprejeti v letošnjem letu, ki je omogočila kolektivno ureditev izhodiščne urne postavke za samozaposlene v kulturi.
Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da gre za pomembno prelomnico na področju delavskih pravic. “V zakon vpisane minimalne plače so zgodovinski dosežek prizadevanj delavcev za dostojanstvene pogoje dela in tudi v Republiki Sloveniji delavce ščitijo pred podplačanim delom in zlorabami. Prekarci do zdaj takšne varovalke niso imeli, zato je bil sprejem našega zakona in uredbe tako pomembna prelomnica v boju za delavske pravice,” je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Ob tem je dodala: “Sporočilo je jasno: tudi prekarci so delavci in tudi prekarci imajo delavske pravice. In to povsod, ne le v kulturi, kjer postavljamo nove standarde boja proti prekarnosti.”
Državni sekretar mag. Marko Rusjan je izpostavil, da se z uredbo zaključuje obdobje sistemskega podcenjevanja dela samozaposlenih. “Če delavec opravlja primerljivo delo, mora biti primerljivo plačan, ne glede na to, ali je redno zaposlen ali samozaposlen,” je dejal in nadaljeval: “Od zdaj šteje le še kvaliteta dela. Seveda se lahko samozaposleni vedno izpogajajo tudi za višje honorarje. Pomembno pa je, da je država postavila varovalko, mejo honorarja, pod katero ne bo mogel iti noben delodajalec.”
Ob tem se je zahvalil socialnim partnerjem za konstruktivno sodelovanje ter spomnil, da je vlada zakonsko dolžna pri pripravi uredbe pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov samozaposlenih v kulturi.
Kaj določa uredba?
Uredba določa minimalno urno plačilo, začetno višino plačila, način usklajevanja z javnim sektorjem ter seznam primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci. Za zagotovitev dejanske primerljivosti uvaja tudi obtežitveni faktor v višini 1,9, ki upošteva stroške, ki jih samozaposleni nosijo sami (najem delovnih prostorov, amortizacija opreme, nakup materialov ipd.).
Osnova za izračun izhodiščnega plačila je formula, po kateri se plačni razred pretvori v urno postavko, nato pa pomnoži z obtežitvenim faktorjem. Za nekatere poklice, denimo s področja knjige, bodo še naprej veljale tarifne postavke na avtorske pole oziroma verze, saj gre za mednarodno uveljavljen način obračuna.
Višina minimalnega plačila se bo usklajevala z rastjo plač v javnem sektorju enkrat letno. Uredba uvaja tudi t. i. protidampinško klavzulo, ki zahteva enako obravnavo tudi za druge prekarne delavce, kot so avtorji na pogodbah ali samostojni podjetniki, ko opravljajo primerljivo delo.
Pomemben element uredbe je določitev minimalnega začetnega plačila, ki preprečuje podcenjevanje krajših angažmajev. V praksi to pomeni, da bo imel fotograf poleg dela na dogodku plačano tudi obdelavo slik, igralec čas v garderobi in na vajah, glasbenik pa tonske vaje in ne zgolj nastop.
“Nobenega samozaposlenega v kulturi ne bo mogoče plačati za manj kot osem ur dela, s čimer se preprečuje drobljenje naročil, krajšanje ur s strani delodajalca ter zagotavlja minimalne standarde plačila,” so zapisali na ministrstvu.
Pomemben steber kulturnega ustvarjanja
Uredba bo stopila v veljavo 15. dan po objavi v Uradnem listu, sledila pa bo še objava odredbe z nominalnimi urnimi postavkami po posameznih poklicih, oblikovanimi po novi formuli.
Na ministrstvu poudarjajo, da samozaposleni v kulturi predstavljajo pomemben steber kulturnega ustvarjanja, saj gre za širok nabor ustvarjalcev – od pisateljev in režiserjev do prevajalcev in glasbenikov – ki pomembno prispevajo k dostopnosti umetnosti po državi. “Samozaposleni v kulturi morajo za to, da so upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna, na pet let dokazovati odličnost in pomen svojega dela,” so pojasnili.
Na ministrstvu so navedli še vrsto drugih ukrepov za izboljšanje položaja samozaposlenih v zadnjih treh letih: zvišanje sredstev za projekte in štipendije, dvig nadomestila ob dolgotrajni bolniški odsotnosti za več kot 50 odstotkov, prevzem plačevanja obveznega zdravstvenega prispevka, prenova postopka za pridobitev statusa in uvedba novih poklicev. V prihodnje pa napovedujejo dodatne zakonske spremembe, ki vključujejo višji in drsni cenzus, večjo karierno dinamiko ter boljše pogoje za bolniško odsotnost.
Foto: Matija Sušnik DZ
