Po mnenju vlade spremembe zakonodaje o izbrisanih potrebne le v primeru ugotovljene neustavnosti
[STA] – Na ministrstvu za notranje zadeve in vladi menijo, da trenutno ni potrebe po spremembi zakonodaje, povezane z izbrisanimi. V kolikor bi ustavno sodišče ugotovilo, da so posamezni deli zakonodaje neskladni z ustavo, pa bi vlada pristopila k spremembam in neustavnost odpravila, so zapisali na ministrstvu.
Izbrisani so namreč ob sodelovanju predsednice republike Nataše Pirc Musar skupaj z nevladnimi organizacijami pripravili osnutek sprememb zakonodaje, s katerimi bi dokončno uredili vprašanje izbrisanih. Vsi namreč še nimajo urejenega statusa, pravijo. Oglasila se je tudi Pirc Musar, ki je v torek ob podelitvi priznanja za delo na področju človekovih pravic vsem izbrisanim med drugim dejala, da ne razume, da od vlade in od ministrstva za notranje zadeve ne dobijo odgovora na predlog omenjenega zakona.
Na notranjem ministrstvu so zdaj odgovorili, da je ustavno sodišče v preteklem obdobju presojalo ustavno skladnost več določb obeh zakonov o izbrisanih in pri tem ugotovilo ustavno neskladnost nekaterih določb, ki so bile z noveliranjem obeh zakonov odpravljene.
V ustavni presoji so bile tudi nekatere določbe, ki po navedbah ministrstva po vsebini sovpadajo s predlogom zakona, ki so ga pripravili izbrisani. “Zato je vlada ocenila, da je pred kakršnim koli morebitnim poseganjem v obstoječo ureditev treba počakati na presojo ustavnega sodišča ter da bo v primeru ugotovljenih protiustavnosti odločitev ustavnega sodišča upoštevala in ugotovljene protiustavnosti odpravila,” so zapisali v odzivu za STA.
Pravica do odprave posledic kršitev človekovih pravic
Med drugim so spomnili na februarsko odločbo, v kateri je ustavno sodišče med drugim zapisalo, da 15. člen ustave zagotavlja posamezniku pravico do odprave posledic kršitev človekovih pravic, to pa je mogoče zagotoviti z vsebinskim priznanjem kršitve človekovih pravic, vzpostavitvijo prejšnjega stanja in pravico do odškodnine. Kakšen ukrep je primeren in zadosten za odpravo kršitev človekovih pravic, pa je odvisno od vseh okoliščin zadeve in ob upoštevanju narave kršitve človekovih pravic.
“Okoliščina, da ni vsem izbrisanim na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji zagotovljena odprava posledic kršitev človekovih pravic z vzpostavitvijo stanja, ki je obstajalo pred kršitvijo, še ne pomeni, da niso spoštovane zahteve iz ustave,” so navedli na ministrstvu.
Ministrstvo pripravljeno sodelovati pri iskanju ustreznih rešitev
Ob tem so navedli še, da je na pobudo nevladnih organizacij konec maja na ministrstvu potekal sestanek o izbrisanih, ki se je končal brez sprejetih zaključkov. Pri tem so predstavniki ministrstva zagotovili, da je ministrstvo pripravljeno sodelovati pri iskanju ustreznih rešitev, da pa je treba v to vključiti vsaj še ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za solidarno prihodnost. O tem so nato govorili tudi na sestanku, ki ga je pripravil urad predsednice, na katerem se je predstavnik ministrstva za delo strinjal, da njihovo ministrstvo prevzame koordinacijo med vsemi deležniki, so zapisali.
Po poročanju N1 ministrstvo za delo sicer pripravlja spremembe zakona o socialnem varstvu, s katerimi bi izbrisanim v najbolj kritičnih primerih omogočili krizno namestitev. S tem bi sicer reševali le najbolj akutne primere, kot je bil odmevni mariborski, ko je izbrisani brez urejenega statusa v tamkajšnjem kliničnem centru bival kar dve leti. Ukrep pa ne bi pomagal tistim, ki so zaradi neustavnega izbrisa prav tako brez vseh pravic, a še ne potrebujejo domske oskrbe, navaja portal. Tovrstni primeri so tudi razlog, zakaj si želijo izbrisani sprememb obstoječe zakonodaje.
Država je 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala skoraj 25.700 ljudi, pripadnikov preostalih takratnih jugoslovanskih republik, ki so živeli v Sloveniji in si niso pravočasno uredili državljanstva, ter jih prenesla v t. i. pasivno evidenco. S tem so izgubili praktično vse pravice. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve si je do zdaj status uredilo 12.513 izbrisanih – od tega jih je 8579 dobilo državljanstvo, 3825 jih ima dovoljenje za stalno prebivanje, 109 pa dovoljenje za začasno prebivanje.
Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ
