Vlada v Bruslju za potrebe diplomacije kupuje novo nepremičnino

ByAna Koren

8. marca, 2023
Foto: Pexels

Vlada v Bruslju za potrebe diplomacije kupuje novo nepremičnino

Pred tremi leti je Slovenija za predsedovanje Svetu EU-ja najela prostore, kjer so diplomati še zdaj. Po izteku najemne pogodbe naj bi se diplomati v Bruslju preselili v novo stavbo. Stavbo je kupila prejšnja vlada.

Obe diplomatski predstavništvi naj bi se po izteku najemne pogodbe v Bruslju preselili v novo stavbo. Sedanja vlada si je, kot kaže, premislila.

Stavba v bruseljski evropski četrti, ki jo je Slovenija kupila pred dvema letoma in jo zdaj obnavlja, bo po navedbah virov ustrezala varnostnim zahtevam in vsem najnovejšim energetskim standardom. Imela bo sončno elektrarno in sistem zbiranja deževnice. Tam bodo tudi nove pisarne, ki bodo urejene po klasičnem bruseljskem pisarniškem standardu, ki ga ima tudi Evropska komisija.

Objekt bo reprezentativen in z večjim prostorom v pritličju. V slednjem bodo lahko potekale različne slovenske promocijske dejavnosti, gospodarska in kulturna srečanja. Na strehi bo prostor s teraso za sprejem gostov.

Zakaj zdaj ne ustreza več? Razlog je po navedbah zunanjega ministrstva zgolj dejstvo, da je stavba, ki jo je Slovenija najela za predsedovanje, zdaj na prodaj. Pred tem ni bila in je zato takrat lahko pomenila zgolj začasno rešitev.

Najemna pogodba poteče konec avgusta. Nova stavba medtem ne bo pripravljena pred marcem 2024. Diplomati in osebje stalnega predstavništva pri Evropski uniji in veleposlaništva v Belgiji se bodo morali tako seliti dvakrat, pojasnjujejo v Mladiki.

Ni sicer jasno, zakaj najema ne bi mogli podaljšati za nekaj mesecev. Nenavadno je tudi, zakaj nova stavba, narejena popolnoma na novo po izrecnih željah in navodilih Slovenije, naenkrat ne zadošča več. Stavba, ki je za potrebe Slovenije prevelika in ki jo bo treba verjetno kmalu tudi obnavljati pa je zdaj primerna.

Ministrstvo trdi, da gre za prihranek

Pred predsedovanjem je imela Slovenija na stalnem predstavništvu pri Evropski uniji približno 70 zaposlenih. Med predsedovanjem se je številka povečala na približno 220. Zaradi večje potrebe po kadrih, ki je povezana s širjenjem področij delovanja Unije, je zdaj predvidenih 115 diplomatov in drugega osebja.

Stalna predstavništva držav članic so namreč kot vlade v malem. Za večino držav so njihovo največje diplomatsko predstavništvo v tujini, v njihovem okviru pa deluje toliko različnih strokovnjakov, kot bi bila sestavljena iz pomanjšanih ministrstev.

Glede stroškov novega nepremičninskega posla na zunanjem ministrstvu trdijo, da bodo prihranili, saj da ne bo stroškov dvojne selitve, najema nadomestnih prostorov za premostitveno obdobje in vrnitve najetih prostorov v prvotno stanje.


Dejstvo je, da kupnina ne more biti nizka. Projekt nakupa in obnove nove stavbe je bil po takratnih navedbah vreden 21 milijonov evrov. Slovenija je slabo polovico pokrila s prodajo starega poslopja, ki ga je država za potrebe prvega predsedovanja kupila leta 2006.

Dodatna sredstva so črpali iz namenskega sklada zunanjega ministrstva, v katerem se zbirajo sredstva od prodaje jugoslovanskih nepremičnin.

Cena za približno 3000 kvadratnih metrov velike prostore na tako zaželeni lokaciji v središču Bruslja je bila pred krizo približno 20 milijonov evrov. Ta številka je zdaj nedvomno precej višja. Videli bomo torej, ali bo novi naslov veleposlaništev Slovenije pri EU-ju in v Belgiji ulica Joseph II 16, kjer je včasih domoval sekretariat Evropskega združenja za prosto trgovino in kjer zdaj raste nova stavba po željah Slovenije, ali bo to ostal Boulevard Régent 45, kjer slovenski diplomati začasno domujejo že zdaj.

vir Foto: Pexels