Vlada je danes obiskala Savinjsko-Šaleško regijo, kjer je obravnavala ključne ukrepe za obnovo po poplavah avgusta 2023 in začela razpravo o predlogu zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Na terenskem obisku so sodelovali premier Robert Golob, minister za naravne vire in prostor Jože Novak, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za delo Luka Mesec.
Minister Jože Novak je ob obisku poudaril, da je vlada v času najhujše ujme reagirala brez odlašanja. „Vlada je ob najhujši ujmi, ki je prizadela Slovenijo, ukrepala hitro in učinkovito,“ je dejal in dodal, da so bili ljudje deležni pomoči že v prvih tednih.
Po podatkih ministrstva je več kot 7350 posameznikov prejelo skupno 35,7 milijona evrov predplačil za obnovo poškodovanih domov. Poleg tega je bilo izplačanih 65 milijonov evrov izrednih denarnih pomoči, gospodarstvu pa več kot 142 milijonov evrov. „To je bil prvič v zgodovini naše države model predplačil za nujne obnove,“ so poudarili na ministrstvu.
Vladna delegacija je obiskala Nazarje, kjer nastaja Občinski podrobni prostorski načrt za sanacijo industrijske cone podjetja BSH hišni aparati. „Za območje Pahtinovega potoka je bila že izdelana hidrološko-hidravlična študija,“ je pojasnil premier Golob. Ukrepi bodo financirani iz kohezijskih sredstev, Savinja in njeni pritoki pa bodo urejeni v okviru državnega prostorskega načrta.
Vlada je obravnavala tudi poročilo o povrnitvi vodne infrastrukture v funkcionalno stanje po avgustu 2023. „Obseg del in vlaganj v vode se je po poplavah povečal za več kot desetkrat,“ so navedli na ministrstvu. V letu 2024 in prvi polovici 2025 so investicije presegle 300 milijonov evrov.
Posvet z ravnatelji in nova dvigala v Velenju
Ob obisku regije je minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj sklical posvet z ravnateljicami in ravnatelji spodnje Savinjske regije. Predstavil je zakonodajne spremembe in načrte za digitalno ter zeleno usmerjeno izobraževanje.
Minister je v Šolskem centru Velenje podpisal pogodbo za projekt RE:SAŠA, ki je vreden 6,18 milijona evrov in ga financira Sklad za pravični prehod. Pri njem sodeluje 23 vzgojno-izobraževalnih zavodov. „Mladi morajo imeti v tej regiji dostop do kakovostnega izobraževanja za prihodnost,“ je poudaril Logaj.
Na šolskem centru so ob tej priložnosti odprli dve novi dvigali, namenjeni gibalno oviranim dijakom, zaposlenim in obiskovalcem. Ministrstvo je za investicijo namenilo skoraj 464.500 evrov.
Premogovnik Velenje in zakon o zapiranju
Posebno pozornost je vlada namenila razpravi o predlogu Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Minister Novak je po srečanju z vodstvom in zaposlenimi dejal: „Zakon bo eden ključnih elementov za pravični prehod regije.“
Predlog določa postopno opuščanje rabe premoga najpozneje do leta 2033. „Slovenija se s tem pridružuje evropskim prizadevanjem za podnebno nevtralnost,“ je dodal premier Golob. Zapiralna dela se bodo nato nadaljevala do leta 2045, skupaj s sanacijo okolja in likvidacijo družbe Premogovnik Velenje.
Za izvajanje zakona je predviden obsežen finančni okvir – več kot 1,1 milijarde evrov do leta 2045, kar pomeni okoli 50 milijonov evrov na leto. Del sredstev bo zagotovljen tudi z dezinvestiranjem poslovno nepotrebnega premoženja.
„Scenarij omogoča vzporedno proizvodnjo premoga in zapiralna dela do leta 2033,“ je pojasnil Novak in dodal, da se bo število zaposlenih zmanjševalo predvsem z naravnim odlivom. Predlog predvideva tudi ukrepe za socialno varnost rudarjev, od odpravnin do poklicnega upokojevanja.
Projekti za poplavno varnost v Spodnji Savinjski dolini
Minister Novak si je ogledal tudi dela na Savinji med Ločico in Malimi Braslovčami. Gre za investicijo, vredno 25 milijonov evrov, ki jo financira kohezija. „Več kot 12 tisoč prebivalcev bo po dokončanju bistveno bolj varnih pred poplavami,“ so pojasnili na ministrstvu.
Župan Braslovč Tomaž Žohar je ob obisku povedal, da gre za enega ključnih projektov za dolgoročno varnost občine. „Sodelovanje z direkcijo za vode poteka zelo dobro,“ je dodal.
V tej finančni perspektivi je za projekte na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter oskrbe s pitno vodo v regiji namenjenih več kot 57 milijonov evrov. Iz Načrta za okrevanje in odpornost je predvidenih še več kot 5 milijonov evrov dodatnih sredstev.
Predlog zakona o zapiranju Premogovnika Velenje je bil pripravljen v sodelovanju z več resorji, sindikati in družbo. „Javnost je bila vključena prek portala eDemokracija, večina pripomb pa je bila upoštevana,“ so navedli na ministrstvu.
Posebna pozornost je bila namenjena socialni varnosti zaposlenih. Predvideni so programi poklicnega in starostnega upokojevanja, monitoring vplivov na okolje ter finančni nadzor. „Prehod bo izveden pravično in odgovorno,“ je dejal Novak.
Vlada bo obravnavo zakona nadaljevala na eni od prihodnjih sej. Do leta 2033 pa ostaja v veljavi model, ki združuje proizvodnjo premoga in hkratno postopno zapiranje jame.
[Foto: Nebojša Tejić/STA/Gov.si]
