Vladni sklad za obnovo po poplavah zbral 88 milijonov evrov
Do konca junija se je v namenski sklad za obnovo, ki ga je ustanovila vlada, steklo dobrih 88 milijonov evrov. Ta sklad bo v prihodnjih letih glavni vir financiranja obnove po uničujočih poplavah avgusta lani.
Po podatkih iz maja potrjenega programa odprave posledic neposredne škode, ki jo je povzročila ujma 4. avgusta, je bila skupna neposredna škoda ocenjena na tri milijarde evrov. Sanacijski program za obdobje 2024–2028 predvideva, da bo za obnovo potrebnih 2,33 milijarde evrov.
V letošnjem državnem proračunu je za odpravo posledic naravnih nesreč predvidenih 1,1 milijarde evrov. V prihodnjih letih pa bodo sredstva za obnovo po lanskih poplavah pretežno črpana iz sklada za obnovo.
Do konca junija je bilo v sklad skupno izločenih 88,4 milijona evrov, od tega 10,8 milijona evrov iz donacij, 0,2 milijona evrov iz solidarnostne sobote in prispevka ter 77,3 milijona evrov od začasne višje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da bodo prihodki sklada v prihodnje odvisni tudi od gospodarskih gibanj in dobičkonosnosti podjetij, trenutno pa so ocenjeni na 1,6 milijarde evrov v petih letih.
Vlada je ob ustanovitvi sklada določila tri začasne namenske vire. Prihodki davka na bilančno vsoto bank naj bi znašali 450 milijonov evrov, prve dohodke iz tega vira pa pričakujejo v letu 2025. Prihodki od začasnega dviga davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov naj bi znašali 975 milijonov evrov, prilive iz čistega dobička Slovenskega državnega holdinga pa na okoli 260 milijonov evrov.
Vlada in ministrstvo za finance s temi ukrepi in sredstvi iz sklada za obnovo zagotavljata finančno podlago za celovito sanacijo in obnovo prizadetih območij po poplavah, kar bo ključnega pomena za ponovno vzpostavitev normalnih življenjskih pogojev v teh regijah.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik
