Vladno-gospodarska delegacija bo prihodnji teden krepila odnose s Turčijo

Ministrica Tanja Fajon [Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]

Vladno-gospodarska delegacija bo prihodnji teden krepila odnose s Turčijo

[STA] – V Ankari bo v ponedeljek in torek potekalo zasedanje slovensko-turške skupne gospodarske komisije. Vladno delegacijo bo vodila zunanja ministrica Tanja Fajon. Istočasno bo organizirana gospodarska delegacija, ki bo v turški prestolnici sodelovala na slovensko-turškem poslovnem srečanju. Blagovna menjava s Turčijo krepko presega milijardo evrov.

Zasedanja slovensko-turške skupne gospodarske komisije potekajo v skladu s sporazumom o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Turčijo iz leta 1996. Tokratno zasedanje bo deveto, zadnje je bilo novembra 2019 v Ljubljani.

Marca 2011 sta državi sklenili še strateško partnerstvo, ki predvideva srečanja predstavnikov držav na najvišji ravni, politična posvetovanja, zasedanja mešane gospodarske komisije ter med drugim tudi zavezo Slovenije za nudenje podpore Turčiji v pristopnem procesu EU, ki je sicer predvsem iz političnih razlogov že pred leti obstal.

Slovenska delegacija

Slovenskemu delu skupne komisije bo predsedovala ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajon, predsedujoči turškemu delu pa bo minister za mladino in šport Osman Askin Bak, so pojasnili na zunanjem ministrstvu. V vladni delegaciji bodo še predstavniki ministrstev za gospodarstvo, turizem in šport, za infrastrukturo, za obrambo in za zdravje ter predstavniki javne agencije Spirit Slovenija.

Zasedanje komisije bo namenjeno pregledu dvostranskega sodelovanja na področju blagovne menjave, investicij, storitev, turizma, prometa in ostalih pomembnejših področij gospodarskega sodelovanja ter identificiranju priložnosti za prihodnje sodelovanje, so napovedali na ministrstvu.

Ob robu zasedanja sta predvideni še srečanji ministrice Fajon s turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom in z ministrom za trgovino Ömerjem Bolatom. Srečanji bosta namenjeni predvsem pregledu dvostranskih odnosov med državama, razvoju odnosov med EU in Turčijo, izmenjavi mnenj o aktualnih regionalnih in globalnih vprašanjih ter pomembnejših izzivih na področju večstranskega sodelovanja.

Slovensko-turško poslovno srečanje

Hkrati Gospodarska zbornica Slovenija v sodelovanju s Turškim odborom za zunanje ekonomske odnose in slovenskim veleposlaništvom v Ankari organizira slovensko-turško poslovno srečanje, ki ga bodo sestavljali poslovni forum in dvostranska srečanja med podjetji.

V delegacijo so bila primarno vabljena podjetja iz elektro industrije in elektronike, avtomobilske in kovinskopredelovalne panoge, obrambne industrija, gradbeništva, transporta in logistike ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki že poslujejo s Turčijo ali pa to načrtujejo.

Blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo se v zadnjih letih konstantno povečuje. V 2023 je dosegla skoraj 1,36 milijarde evrov, pri čemer je na uvoz iz Turčije odpadlo nekaj več kot 900 milijonov. Če je bila v 2023 rast menjave bolj skromna, pa se je lani spet občutno okrepila. V desetih lanskih mesecih je vrednost blagovne menjave znašala 1,19 milijarde evrov in bila za 17 odstotkov večja kot v enakem obdobju 2023. Medtem ko je izvoz v Turčijo stagniral, pa je uvoz iz te države beležil 26-odstotno rast.

Precej bolj skromna je storitvena menjava – v 2023 je znašala 102 milijona evrov, a se ta prav tako povečuje. Pri storitvah pomembno vlogo igra turški letalski prevoznik Turkish Airlines, ki je eden od dveh nosilnih prevoznikov na ljubljanskem letališču.

Skromno sodelovanje na investicijskem področju

Na investicijskem področju je sodelovanje še razmeroma skromno, saj je konec 2023 obseg turških naložb v Sloveniji znašal okoli 30 milijonov evrov, obseg slovenskih naložb v Turčiji pa približno 14 milijonov evrov.

V Sloveniji ob tem po zadnjih podatkih deluje 135 podjetij s turškim kapitalom, ki imajo 914 zaposlenih in ustvarijo okoli 400 milijonov evrov prihodkov.

Priložnosti za povečanje sodelovanja na zunanjem ministrstvu vidijo na področjih gradbeništva, energetike, turizma, prometa in logistike, IKT, okoljevarstva, predvsem upravljanje z vodami, gozdarstva in živilske industrije, medicinske opreme, zdravil ter obrambne in kemične industrije. Obstajal naj bi tudi obojestranski interes za področje čebelarstva, kot tudi možnost strokovnega sodelovanja na področju vinarstva.

Portal24; Foto: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve