Vmesno poročilo preiskave potrjeno: Ukrepi proti Bobnarjevi in Lindavu

Tajana Bobnar in Boštjan Lindav [Foto: MNZ RS]

Vmesno poročilo preiskave potrjeno: Ukrepi proti Bobnarjevi in Lindavu

Državni zbor je potrdil ključne ugotovitve preiskovalne komisije, ki je preučevala morebitne vplive politike na delovanje policije. Za potrditev poročila je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo 32, vzdržanih pa pet.

Po poročanju MMC RTV SLO vmesno poročilo, ki ga je pripravila komisija pod vodstvom Aleša Rezarja (Svoboda), navaja, da je bil premier Robert Golob o operaciji ruskih vohunov obveščen 8. novembra 2022, o njuni aretaciji pa 6. decembra istega leta, ko so bile informacije posredovane celotnemu političnemu vrhu. Med tema dvema datumoma naj ne bi bilo komunikacijske sledi med premierjem in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joškom Kadivnikom, kar sta na zaslišanjih zatrdila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.

Po navedbah MMC RTV SLO iz poročila izhaja, da premier Golob ni mogel vplivati na določitev datuma aretacije in da ni nobenih dokazov, ki bi potrjevali, da je bil datum aretacije prestavljen, da bi se izognili zasenčenju referenduma. Poslanci so v sredo razpravljali o javnem delu poročila, danes pa so nadaljevali razpravo o tajnem delu.

Glasovanje poslancev in sprejeti ukrepi

Za sprejem vmesnega poročila je glasovalo 35 poslancev Svobode, podprlo pa ga je tudi pet poslancev SD-ja in štirje poslanci Levice. Proti so glasovali 22 poslancev SDS-a, sedem poslancev NSi-ja, Miha Kordiš (Levica) ter samostojna poslanca Dejan Kaloh in Mojca Šetinc Pašek. Iz Svobode sta bila vzdržana Uroš Brežan in Darko Krajnc, iz SD-ja Bojana Muršič, prav tako sta se vzdržala poslanca narodnosti Ferenc Horvath in Felice Ziza.

Državni zbor je sprejel tudi predlagane sklepe iz vmesnega poročila, ki premierja Goloba v celoti razbremenjujejo sumov o vmešavanju v delo policije, hkrati pa uvajajo ukrepe zoper Bobnarjevo in Lindava. Sklepe je podprlo 38 poslancev, proti jih je bilo 31. Za so glasovali 34 poslancev Svobode, trije poslanci SD-ja in Janez Žakelj iz NSi-ja.

DZ ugotavlja, da so premier Golob, direktor Sove Joško Kadivnik, direktor NPU-ja Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže in izgonu ruskega diplomata delovali zakonito, odgovorno in profesionalno. Hkrati pa ugotavlja, da sta Bobnar in Lindav v svojem pričanju navajala neutemeljene in neresnične trditve, ki so v ospredje postavljale njune osebne in politične interese.

Nasprotovanje opozicije

Po poročanju MMC RTV SLO so v SDS-u in NSi-ju ostro nasprotovali sprejetju poročila. Andrej Poglajen (SDS) je dejal, da je vodenje komisije “v totalni kršitvi z vsemi demokratičnimi normami” ter da se poskušajo “zakriti določene informacije, pri čemer predsednik vlade noče priti pričat pred komisijo”. Janez Cigler Kralj (NSi) je dejal, da je bil izid preiskave pričakovan, saj je bila komisija pod vodstvom poslanca iz Svobode in je njen cilj bil “oprati predsednika vlade krivde”.

Na drugi strani je predsednik komisije Aleš Rezar zatrdil, da opozicijski poslanci “niti ne poznajo vsebine poročila dovolj podrobno, da bi lahko sprejemali kakršne koli utemeljene zaključke”. Poudaril je, da premier Golob ni zavrnil sodelovanja, temveč “ni podlegel pritiskom opozicije, ki je s preiskavo poskušala ustvariti lažno sliko”.

Ker so nekatera dejstva še vedno nejasna, je predsednik komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), Janez Žakelj, napovedal zahtevo po dodatni dokumentaciji.

Odziv Lindava: Ocenjuje, da gre za politično obračunavanje

Po navedbah MMC RTV SLO se je na sprejem poročila odzval tudi nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.

“Potrditev bistvenih ugotovitev in sklepov Rezarjeve komisije, ki jih je danes podprla večina poslancev Gibanja Svoboda ob podpori posameznih poslancev Socialnih demokratov in pilatovski potezi vzdržanja glasovanja Levice in preostalih poslancev koalicijskih strank, predstavlja zaključek prvega polčasa procesa, ki so ga zaznamovale procesne zlorabe, neobjektivnost in kršenje temeljnih pravic,” je dejal Lindav.

Nadalje je napovedal, da bo v prihodnjih postopkih uporabil vsa pravna sredstva za zaščito svojih pravic in dokazovanje odgovornosti vpletenih.

“V tem primeru ne gre za Boštjana Lindava in Tatjano Bobnar, ampak za vprašanje politične neodvisnosti represivnih organov, enakih pravic v postopkih pred državnimi organi, procesno varstvo temeljnih pravic in načela pravne države,” je zapisal. Dodal je, da današnje glasovanje pomeni legalizacijo političnega obračunavanja s tistimi, ki opozarjajo na domnevne zlorabe oblasti.

Na koncu je Lindav izpostavil še skrb vzbujajočo vprašanje: “Ob takšnem ravnanju najvišjih državnih organov se sprašujem, kdo si bo še upal spregovoriti, kje so reakcije institucij, ki naj bi branile človekove pravice in demokracijo? Molk je glasen in lahko je usoden.”

Portal24; Foto: MNZ RS