Evropski poslanec Ondřej Knotek meni, da Evropska unija ni dolžna prevzeti vodilne vloge v boju proti podnebnim spremembam in poziva k opustitvi podnebnega cilja za leto 2040. Kot poročevalec Evropskega parlamenta za spremembe podnebnega zakona se zavzema za popolno zavrnitev predloga, ki predvideva 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2040.
Knotek, član skupine Patrioti za Evropo (PfE), je v pogovoru za “Euronews” izrazil stališče, da cilj zmanjšanja emisij, ki ga je Evropska komisija predstavila v julijski posodobitvi zakonodaje, “preprosto ni potreben”. Ob tem ni predstavil nobenega nadomestnega predloga.
“Cilj za leto 2040 je dodatek k obstoječima ciljema, ki preprosto ni potreben,” je dejal Knotek, pri čemer je omenil že obstoječi 55-odstotni cilj za leto 2030 in dolgoročni cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Knotek meni je Evropska unija že dosegla več kot njeni globalni konkurenti in se z nadaljnjim zaostrovanjem okoljskih ciljev izpostavlja nepotrebnim tveganjem. “Tveganja za evropsko gospodarstvo in državljane so veliko večja od morebitnih koristi pri blaženju globalnih podnebnih sprememb,” je dejal.
Zato predlaga drugačen pristop: “Počakajmo, da bodo druge države sprejele pravno zavezujoče cilje, preden se jim pridružimo. Nihče ne pravi, da mora biti Evropa vodilna.”
Prav tako dvomi o izvedljivosti t. i. zelenega dogovora, dolgoročnega načrta EU za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050. “Cilj kot tak se je leta 2020 zdel realističen, zdaj pa po petih letih vemo, da zelo verjetno ni tako zelo realističen,” je dejal in pozval k “močni ponovni kalibraciji” evropskih okoljskih zavez.
Namesto hitrega zmanjševanja emisij predlaga večji poudarek na prilagajanju podnebnim spremembam. “Pravilen odziv je zmanjšanje emisij na trajnosten in celo počasen način. Več vlaganja bi morali usmeriti v prilagajanje, ne zgolj v zmanjševanje toplogrednih plinov,” meni Knotek.
Politično razhajanje in prihajajoče glasovanje
Knotkova politična skupina PfE nasprotuje ambicioznim okoljskim ukrepom EU in naj bi mu pri zavračanju cilja za leto 2040 stala ob strani. Pričakovati je tudi podporo nekaterih drugih desnih strank.
Vendar pa v Parlamentu prevladujejo nasprotna stališča. Socialisti in demokrati, Zeleni/EFA, skupina Renew Europe ter Levica si prizadevajo za ohranitev podnebnega cilja. Ključno vlogo pri oblikovanju končnega stališča bo tako imela Evropska ljudska stranka (EPP).
“Poslanci EPP so glede tega vprašanja razdeljeni. Prepričan sem, da bi bila večina proti cilju za leto 2040, če bi imeli možnost svobodnega glasovanja,” je po navajanju Euronewsa ocenil Knotek. Po njegovih besedah pa večina poslancev EPP sledi usmeritvam vodje skupine Manfreda Webra. “V EPP velja, da če ne slediš zastavljeni liniji, si odrinjen na stranski tir in ne dobiš nobenih nalog,” je dejal.
Knotekovo poročilo bo v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) predvidoma na glasovanju 23. septembra. Ostali člani odbora imajo čas do 8. septembra, da vložijo svoje amandmaje. Parlament bo o končnem predlogu odločal na plenarnem zasedanju v drugi polovici oktobra.
Sprejem kakršnegakoli cilja pa bo terjal soglasje držav članic EU. Svet EU naj bi prav tako oblikoval svoje stališče, pri čemer so nekatere države, kot sta Francija in Poljska, že izrazile pomisleke.
Evropska komisija si je prizadevala, da bi bila določitev cilja za leto 2040 končana še pred novembrsko podnebno konferenco COP30 v Braziliji. Vendar pa zapleti v parlamentarnem postopku kažejo na možno časovno zamudo in politično razdeljenost glede prihodnje podnebne usmeritve Unije.
Foto: Freepik
