Včeraj se je v kanadskem Kananaskisu zaključil vrh skupine G7, ki pa ni prinesel pričakovanih dogovorov o ključnih globalnih vprašanjih. Razprave so zasenčili predčasni odhod ameriškega predsednika Donalda Trumpa, napetosti zaradi konflikta med Izraelom in Iranom ter odsotnost skupne izjave o vojni v Ukrajini. Voditelji so sicer dosegli soglasje o nekaterih temah, a vrh ni izpolnil pričakovanj o enotnem nastopu največjih svetovnih demokracij.
Ameriški predsednik Donald Trump je vrh zapustil že v ponedeljek zvečer, dan pred uradnim zaključkom, zaradi zaostrenega konflikta med Izraelom in Iranom. Bela hiša je navedla, da se mora Trump vrniti v Washington zaradi “dogajanja na Bližnjem vzhodu”.
Pred odhodom je podpisal skupno izjavo G7, ki poziva k deeskalaciji napetosti v regiji in poudarja, da Iran ne sme pridobiti jedrskega orožja. Po poročanju Reutersa je Trump sprva nasprotoval podpisu izjave, a se je po spremembah besedila le odločil za podporo. Njegova odsotnost je močno vplivala na razprave drugega dne, saj so se voditelji, vključno z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pripravljali na pogovore z njim o Ukrajini in trgovinskih vprašanjih.
Brez napredka o Ukrajini in trgovini
Ena od osrednjih tem vrha je bila ruska agresija na Ukrajino, kjer pa voditelji niso dosegli skupnega stališča. Zelenski, ki je v Kananaskis prispel v torek, je pozval k dodatni podpori zaveznikov in sankcijam proti Rusiji, a ZDA so zavrnile sodelovanje pri novih sankcijah.
Ameriška delegacija je nasprotovala skupni izjavi o Ukrajini, saj naj bi Trump zagovarjal pogajanja z Rusijo. Na področju trgovine je vrh prav tako razkril razhajanja. Trump je uvedel visoke carine na uvoz iz več držav G7, kar je povzročilo napetosti. Čeprav je z britanskim premierjem Keirom Starmerjem podpisal trgovinski dogovor, ki znižuje carine, dogovori z drugimi državami, kot sta Kanada in Japonska, niso bili doseženi.
Kanadski premier Mark Carney je na vrh povabil tudi voditelje nečlanic, med drugim Mehike, Indije, Avstralije in Južne Koreje, da bi razširili dialog o globalnih izzivih. Carney je ob zaključku poudaril “neomajno podporo” Ukrajini in napovedal 4,3 milijarde kanadskih dolarjev pomoči Kijevu.
Vrh je naslovil tudi vprašanja, kot so umetna inteligenca, migracije in kritični minerali, a konkretnih dogovorov na teh področjih ni bilo. Napetosti so dodatno zaostrile osebne dinamike med voditelji – italijanska premierka Giorgia Meloni je med razpravo vidno izrazila neodobravanje francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, kar je še poglobilo vtis razdrobljenosti skupine.
Ana Koren
Foto: Wikipedia/Gage Skidmore
