Voditelji 32 članic Nata se danes v Haagu sestajajo na vrhu, ki je v veliki meri prilagojen zahtevam ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Osrednja tema srečanja je zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je Trump že dolgo poudarjal kot ključno za pravično porazdelitev bremen znotraj zavezništva. Vrh poteka v času zaostrenih geopolitičnih razmer, ki jih dodatno zapletajo konflikti na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pred vrhom predlagal kompromisni načrt, ki predvideva povečanje izdatkov za “trdo obrambo” na 3,5 odstotka BDP, dodatnih 1,5 odstotka pa za širše varnostne naložbe, kot so kibernetska varnost in prilagoditev infrastrukture za vojaške potrebe.
Po poročanju Reutersa so se članice na predvečer vrha uskladile glede besedila izjave, ki vključuje ta novi obrambni načrt, z rokom za dosego cilja do leta 2035 in pregledom napredka leta 2029.
Države, kot so Poljska, Estonija in Litva, ki so geografsko bližje Rusiji, že zdaj dosegajo ali presegajo predlagane cilje, medtem ko nekatere zahodnoevropske države, vključno s Španijo, izražajo zadržke.
Španski premier Pedro Sánchez je izjavil, da petodstotni cilj za Španijo ni nujen, saj bi zahteval drastične reze v socialnih izdatkih ali zvišanje davkov. Kljub temu Španija ni blokirala dogovora, kar kaže na prizadevanja za ohranitev enotnosti zavezništva.
Trumpov pritisk in vprašanje zaveze Natu
Trump je že med svojo prvo administracijo ostro kritiziral evropske članice zaradi nizkih obrambnih izdatkov, kar je ponovil tudi pred tem vrhom. Na poti v Hag je izrazil dvom o zavezanosti ZDA k Natovemu načelu kolektivne obrambe, zapisanem v 5. členu, kar je sprožilo zaskrbljenost med evropskimi voditelji.
Po poročanju BBC je Rutte v zasebnem sporočilu pohvalil Trumpa za njegov pritisk na zvišanje izdatkov in odločno ukrepanje v povezavi z Iranom, kar kaže na prizadevanja za ohranitev ameriške podpore zavezništvu.
Vrh je zasnovan kot kratek in osredotočen, z le tremi urami glavnih razprav in petimi odstavki zaključne izjave, kar odraža željo po izogibanju javnim nesoglasjem. Poleg obrambnih izdatkov bo izjava omenila tudi Rusijo kot grožnjo in podporo Ukrajini, čeprav ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ni povabljen na glavno zasedanje, temveč le na uvodno večerjo.
Vrh poteka v senci nedavnih ameriških vojaških akcij proti iranskim jedrskim objektom, kar je dodatno zaostrilo razmere na Bližnjem vzhodu. Evropske države si prizadevajo za diplomatski pristop, medtem ko se bojijo, da bi lahko ti dogodki zasenčili sporočilo enotnosti.
Hkrati Rusija ostaja ključna skrb, saj generalni sekretar Rutte opozarja, da bi lahko Moskva v treh do petih letih predstavljala neposredno grožnjo Natovim članicam.
Nekatere države, kot so Velika Britanija, Nemčija in Francija, so že napovedale postopno povečanje obrambnih proračunov, a časovni okvir ostaja nejasen. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ohlapna opredelitev “varnostnih izdatkov” vodila v kreativno računovodstvo, kar bi lahko ogrozilo dejanski napredek pri krepitvi zmogljivosti zavezništva.
Foto: Freepik
