Evropa se sooča z izzivi, ki bi lahko ogrozili njen cenjeni življenjski slog, če ne bo hitro ukrepala za povečanje produktivnosti, je posvarila direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva.
V pogovoru za Euronews je poudarila, da mora Evropska unija (EU) nujno okrepiti prizadevanja za dokončanje enotnega trga, da bi spodbudila gospodarsko rast in ohranila svojo konkurenčnost. Brez teh ukrepov bi lahko evropski način življenja, znan po visoki kakovosti in socialni varnosti, postal ogrožen.
Georgieva je izpostavila, da evropski trg trpi zaradi razdrobljenosti, kar omejuje gospodarsko rast. Po podatkih IMF v Evropi kar 70 odstotkov proizvodnje porabijo na domačih trgih, le 30 odstotkov pa se izvozi znotraj EU. V ZDA je razmerje obratno, kar omogoča večjo konkurenčnost in rast.
Po njenih besedah bi dokončanje enotnega trga v desetih letih povečalo bruto domači proizvod (BDP) EU za 3 odstotke. To bi dosegli z ukrepi, kot so zmanjšanje regulativnih ovir, spodbujanje mobilnosti delovne sile, olajšanje čezmejnih bančnih združitev in povezovanje energetskega trga. Prav tako je poudarila pomen unije kapitalskih trgov, ki bi olajšala pretok naložb in spodbudila rast podjetij.
Gospodarska rast pod pritiskom
IMF napoveduje, da bo gospodarska rast v evrskem območju v letu 2025 dosegla le 0,8 odstotka, kar se bo v letu 2026 nekoliko izboljšalo na 1,2 odstotka. Ti skromni obeti so posledica globalnih izzivov, kot so trgovinske napetosti in geopolitične negotovosti, ki negativno vplivajo na naložbe in potrošnjo.
Georgieva je opozorila, da mora Evropa okrepiti produktivnost, če želi ohraniti svoj položaj »super sile življenjskega sloga«. Brez ukrepov bi lahko izgubila prednosti, ki jih prinaša visoka kakovost življenja. IMF priporoča, da države z močnimi javnimi financami podprejo tiste z manj manevrskega prostora, kar bi spodbudilo uravnoteženo gospodarsko okrevanje.
Poleg krepitve enotnega trga IMF poudarja potrebo po nacionalnih reformah, ki bi izboljšale delovanje trga dela in spodbudile inovacije. V poročilu, ki ga je predstavil direktor evropskega oddelka IMF Alfred Kammer, je navedeno, da bi celovite reforme lahko v naprednih evropskih gospodarstvih dvignile BDP za približno 5 odstotkov, v regiji srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope pa celo za 7 do 9 odstotkov.
Ključne reforme vključujejo dvig ravni znanj delovne sile, izboljšanje delovanja trga dela in krepitev pravne države. Georgieva je poudarila, da Evropa ne sme posnemati ZDA, temveč mora najti svojo pot do večje produktivnosti, ki bo ohranjala njene vrednote in socialni model.
Ana Koren
Foto: Pexels
