Vodstvi Teša in Premogovnika Velenje pozivata k sprejetju prehodnega zakona
[STA] – Vodstvi Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje poslance DZ in državne svetnike pozivata, naj podprejo zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga ter omogočita njegovo uveljavitev do konca tega leta. Zakon namreč med drugim zagotavlja socialno varnost zaposlenih v obeh družbah, poudarjata.
Kot so danes v skupnem sporočilu zapisali v obeh družbah, se je zakon po dobrem letu dni intenzivnega preučevanja različnih možnosti pokazal kot socialno, energetsko, ekonomsko, razvojno in okoljsko najboljša rešitev za obe družbi ter Šaleško dolino kot celoto.
“Zakon namreč omogoča nadaljnje obratovanje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje in bo s tem pripomogel k večji zanesljivosti oskrbe slovenskih odjemalcev, še posebej v današnjih globalno nestabilnih razmerah. Predvsem pa zagotavlja tudi vnaprejšnjo socialno varnost zaposlenih v šoštanjski termoelektrarni in velenjskem premogovniku, saj zaradi morebitnega sprejema zakona nihče od zaposlenih ne bo izgubil zaposlitve,” so zapisali.
Zato poslovodstvi obeh družb pozivata tako poslance DZ kot državne svetnike, da zakon podprejo in omogočijo njegovo uveljavitev najpozneje do 31. decembra 2024.
Posledice
Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je lastnik premogovnika in Teša, namreč od 1. januarja 2025 ne bo več smel zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje Teša in premogovnika, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve, ki bi pokrila stroške poslovanja, bi družbi morali sprožiti insolvenčne postopke, so spomnili.
“To bi imelo neposreden vpliv na zaposlene v obeh družbah, občanke in občane Šoštanja in Velenja ter celotno infrastrukturo in gospodarstvo v savinjsko-šaleški regiji, ki so odvisni od toplote, proizvedene v Tešu. Odsotnost ustrezne rešitve za nadaljnje nemoteno poslovanje Teša in premogovnika, ki jo predstavlja zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, bi privedla do motenj v oskrbi s toplotno energijo, ki jo trenutno uporablja približno 35.000 porabnikov, kar bi imelo za regijo nepopravljive socialne in gospodarske posledice,” so opozorili.
V družbah si za svoje zaposlene želijo, da bi bili vplivi začetka zelenega prehoda Šaleške doline “kar najmehkejši”, in ocenjujejo, da je storjen prvi in pravi korak na tej poti. Poleg omenjenega zakona sta v pripravi že zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije in o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v katerem je zapisano, da je prenehanje izkopavanja premoga v Premogovniku Velenje predvideno do 31. decembra 2033, s postopnim zapiranjem pa bi dejansko začeli že prihodnje leto.
Izkop premoga še poteka
“To pomeni, da izkop premoga poteka še naprej, predvsem na odkopih v Jami Preloge, medtem ko bi začeli s postopnim zapiranjem prog in navezav na območju neaktivnih delov jame,” so navedli. Premogovnik bi na podlagi zakona o postopnem zapiranju v prihodnjih dveh letih za ta dela prejel sredstva, potrebna za zapiranje.
“Vsi trije zakoni bodo omogočili pravičen prehod Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj v fazo, ko bomo prenehali kopati premog, in nato v fazo, ko bomo lahko kakovostno zaprli vse podzemne prostore ter sanirali tudi površino. V vmesnem času pa se bodo v naši regiji začeli pripravljati in v določeni meri tudi že izvajati novi energetski projekti, ki bodo zagotovili nova delovna mesta ter neprekinjeno, varno in zanesljivo oskrbo Šaleške doline s toplotno in z električno energijo,” menita vodstvi družb.
Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bo krila država
Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga bo po predlogu, ki ga je vlada 28. novembra poslala v DZ za obravnavo po nujnem postopku, določil, da bo Teš od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027 izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj.
Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bo krila država z nadomestilom, ki bo v teh treh kurilnih sezonah znašal predvidoma 323,9 milijona evrov. Nadomestilo bo država predvidoma krila iz dividend energetskega stebra družb pod Slovenskim državnim holdingom (SDH). Poleg tega bo treba za to obdobje zagotoviti še skoraj 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki (EIB).
Teš bo za proizvodnjo toplote obratoval z zmanjšano močjo in proizvajal tudi med 40 in 45 odstotki električne energije, kot jo ob polnem obratovanju. Od 70 do 90 odstotkov proizvedene elektrike bo lahko prodal po vnaprej določenem diagramu proizvodnje Borzenu, ostalo po tržnih cenah. Družba bo lahko prodajala tudi ostale stranske produkte, kot so elektrofiltrski pepel, sadra, žlindra.
Portal24; Foto:Wikipedia/Petar Milošević
