Vojaški izdatki Srednje in Zahodne Evrope dosegajo rekordne ravni

Foto: Freepik [Fotografija je simbolna]

Vojaški izdatki Srednje in Zahodne Evrope dosegajo rekordne ravni

Vojaški izdatki v Srednji in Zahodni Evropi dosegajo najvišje ravni od konca hladne vojne, kaže najnovejše poročilo Stockholmskega mednarodnega inštituta za raziskave miru (SIPRI). V letu 2023 so se skupni vojaški izdatki povzpeli na 552 milijard evrov, kar predstavlja 16-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022 in kar 62-odstotno rast v primerjavi z letom 2014, ko so znašali 330 milijard EUR.

Lorenzo Scarazzato, raziskovalec iz SIPRI, je za Euronews povedal, da so se vojaški izdatki v regiji povečevali vsako leto zapored od leta 2014, ko je Rusija priključila Krim. Scarazzato dodaja, da je bila glavni vzrok za povečanje vojaških proračunov še vedno obsežna ruska invazija na Ukrajino leta 2022.

Največji porabnik v regiji je bilo Združeno kraljestvo, kjer so izdatki za obrambo leta 2023 predstavljali 2,3 odstotka BDP-ja, s ciljem povečanja na 2,5 odstotka v prihodnje. Kljub temu britanski minister za finance Jeremy Hunt priznava, da zaradi domačih gospodarskih razmer cilj še ni dosežen.

Nemčija je od leta 2014 do 2023 svoje vojaške izdatke povečala za kar 48 odstotkov, kar odraža splošni trend povečevanja obrambnih proračunov v zahodno- in srednjeevropskih državah, predvsem kot odziv na ruske vojaške dejavnosti.

Nemčija in Poljska močno povečali  obrambne izdatke

Leta 2022 je nemška vlada ustanovila zunajproračunski sklad, ki je bil namenjen doseganju cilja Nata, da se za obrambo porabi 2 odstotka BDP. Ta cilj, podpisan leta 2014, je bil dosežen šele letos. Nemški kancler Olaf Scholz se je tri dni po ruski invaziji na Ukrajino zavezal k temeljiti prenovi obrambne politike Nemčije. V govoru, ki ga je imenoval “Zeitenwende” (prelomnica), je obljubil dramatično povečanje obrambnih izdatkov in reformo vojske.

V regiji se povečujejo tudi obrambni izdatki srednjeevropskih držav, ki zdaj prispevajo večji delež k skupni vojaški porabi na celini kot kdaj koli po koncu hladne vojne. Posebej izstopa Poljska, ki je v obdobju 2022–2023 dosegla največje sorazmerno povečanje obrambnih izdatkov v Evropi. Leta 2023 je Poljska za obrambo namenila 3,8 odstotka svojega BDP, kar je še vedno manj od cilja, ki je nastavljen na 4 odstotke BDP. Poljski predsednik Andrzej Duda je pred kratkim pozval članice Nata, naj povečajo svoje obrambne izdatke, pri tem pa je izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti ruskega napada na Nato v prihodnjih letih.

Lorenzo Scarazzato iz SIPRI opozarja, da države v neposredni bližini Rusije in Ukrajine beležijo največja povečanja obrambnih izdatkov v zadnjem desetletju, kar pripisujejo povečanemu zaznavanju varnostne grožnje zaradi ruske priključitve Krima in obsežne invazije na Ukrajino.

[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik