Blokada ukrajinskih pristanišč s strani ruskih sil. Uničevanje in domnevne kraje žita in kmetijskih strojev v Ukrajini. Ukrajinska polja so namesto s posevki posejana z granatami in minami. Vse to je razlog, da državam grozita lakota in politična nestabilnost.
Tedni pogajanj o varnih koridorjih za izvoz žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč so prinesli le malo napredka, nuja pa se povečuje, saj se sezona poletne žetve vse bolj približuje.
Rusija in Ukrajina skupaj izvozita skoraj tretjino pšenice in ječmena, več kot 70 odstotkov sončničnega olja za svetovne potrebe in sta pomembni dobaviteljici koruze. Hkrati je Rusija največji svetovni proizvajalec gnojil.
Zaradi vojne so že tako naraščajoče svetovne cene hrane zrasle v nebo. Razlog visokih cen je približno 20 milijonov ton ukrajinskega žita, ki zaradi vojne ne more iz Ukrajine, da bi doseglo Bližnji vzhod, severno Afriko in dele Azije. Projekcije ZN kažejo, da bi se lahko v 41 državah s prehransko krizo ali celo popolno lakoto soočilo do 181 milijonov ljudi.
Stroški rastejo, Ukrajina išče alternativne izvozne poti
Običajno se 90 odstotkov pšenice in drugega žita z ukrajinskih polj na svetovne trge pošlje po morju. Letos je večina izvoza iz Ukrajine zadržana zaradi ruske blokade črnomorske obale. Nekaj žita pot v Evropo najde po železnici, cestah in rekah, a je količina v primerjavi s tistimi, ki pridejo po morski poti, minimalna. Poleg tega pošiljke zamujajo, ker se tiri Ukrajine ne ujemajo s tiri ukrajinskih sosed na zahodu.
Namestnik ukrajinskega kmetijskega ministra Markian Dmytrasevych je poslance Evropske unije prosil za pomoč pri izvozu žita, vključno s širitvijo uporabe romunskega pristanišča na Črnem morju. Z izgradnjo več tovornih terminalov na reki Donavi in zmanjšanjem birokracije za mejni tovorni prehod na Poljskem.
Ukrajina je od začetka vojne lahko izvozila le 1,5 do 2 milijona ton žita na mesec. Količina je za več kot 6 milijonov ton manjša od običajnega izvoza, je povedal nekdanji glavni ekonomist na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo Glauber.
Tudi rusko žito ne pride v svet. Moskva trdi, da zahodne sankcije Rusiji onemogočajo izvoz hrane in gnojil. Rusija zato vztraja, da je treba sankcije odpraviti, da bi žito prišlo na svetovne trge.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in drugi zahodni voditelji pravijo, da sankcije ne vplivajo na dobavo hrane.
Ogrožene so tudi skladiščne zmogljivosti
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres si že več tednov prizadeva doseči sporazum, s katerim bi deblokirali ruski izvoz žita in gnojil ter Ukrajini omogočili pošiljanje blaga iz ključnega pristanišča Odesa. Napredek je majhen.
V ukrajinskih silosih in na kmetijah medtem čaka ogromna količina lanskih žit. Zdaj prihaja še žito letošnje žetve, kar za skladišča pomeni še večjo obremenitev. Obstaja tudi verjetnost, da bodo nekatera polja zaradi spopadov ostala nepožeta.
Ukrajinski kmetje morajo za delo na polju tvegati svoja življenja.
Evropske države z ZDA sodelujejo pri načrtu za izgradnjo začasnih silosov na ukrajinskih mejah, vključno s Poljsko. Ta rešitev bi obravnavala tudi različne tirne širine med Ukrajino in Evropo. Ideja je prenesti žito v silose v Evropi in ga iz Evrope po morju poslati po svetu. Joe Biden pravi, da je za kaj takega potreben čas.
Cene hrane narastejo v nebo
Svetovna proizvodnja pšenice, riža in drugih žit naj bi leta 2022 dosegla 2,78 milijarde ton. To je kar 16 milijonov ton manj kot leta 2021, kar je prvi upad v štirih letih, je sporočila Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Po indeksu cen pšenice FAO so cene pšenice v prvih treh mesecih leta v primerjavi z letom 2021 višje za 45 odstotkov. Rastlinsko olje je dražje za 41 odstotkov, z dvomestnimi številkami so se podražili tudi sladkor, meso, mleko in ribe.
Povišanja spodbujajo hitrejšo inflacijo po vsem svetu, dražijo osnovne izdelke, višajo tudi stroške lastnikov restavracij. Nekatere države se odzovejo tako, da omejijo izvod svojih izdelkov. Indija je tako omejila izvoz sladkorja in pšenice. Malezija je ustavila izvoz živih piščancev, kar je težava za Singapur, ki tretjino svoje perutnine dobi ravno iz Malezije.
Mednarodni raziskovalni inštitut za prehransko politiko pravi, da bi pomanjkanje hrane, ki postaja zaradi vojne, ki še kar traja, vse bolj akutno, lahko privedlo do še več izvoznih omejitev, kar bi cene dodatno dvignilo.
Druga grožnja za lakoto so vse bolj redka in draga gnojila, kar pomeni, da so polja, ker kmetje varčujejo, manj rodovitna je dejal Steve Mathews iz Gro Intelligence, podjetje za kmetijske podatke in analitiko.
Najbolj primanjkuje dveh glavnih kemikalij v gnojilih, katerih glavna dobavitelja sta Rusija in Belorusija, ki je zaradi podpore Putinu pri invaziji na Ukrajino prav tako deležna zahodnih sankcij.
Foto: GettyImages
