Vojna v Ukrajini: Nato je podcenjeval Rusijo

Foto: Pexels [Fotografija je simbolna]

Vojna v Ukrajini: Nato je podcenjeval Rusijo

Vrhovni poveljnik estonskih oboroženih sil, Martin Herem, je z nedavno izjavi sprožil val zaskrbljenosti med voditelji Nata in evropskimi državami. Herem je namreč razkril, da so novi obveščevalni podatki o Rusiji spodbudili ponovno oceno njihovih zmogljivosti za proizvodnjo streliva in novačenje vojakov. Heremm je poudaril tudi potrebo po pripravah na dolgotrajen konflikt.

Po Heremovih besedah so napovedi o tem, da bodo ruske sile kmalu dosegle meje svojih virov, zdaj izkazale za napačne. Ruska vojska ima po njegovih trditvah zmogljivosti za proizvodnjo več milijonov topniških granat na leto. Slednje pa daleč presega evropske zmogljivosti, saj lahko rekrutira več sto tisoč novih vojakov.

Estonski general je tako kot številni drugi vojaški voditelji Nata, že prej opozoril na potrebo po pripravah na morebiten konflikt z Rusijo. Kljub prejšnjim ocenam, da bi Rusija lahko proizvedla le milijon topniških granat na leto, se je Herem skliceval na nove podatke. Novi podatki kažejo, da lahko Rusi proizvedejo veliko več streliva.

Priprave na dolgotrajni konflikt

Po skoraj dveh letih od ukaza ruskega predsednika Vladimirja Putina za popolno invazijo na Ukrajino, so voditelji Nata pripravljeni na dolgotrajen konflikt. Protiofenziva Kijeva ni izpolnila danih ciljev, sile so zasidrane vzdolž 1500 kilometrov dolge frontne črte od vzhodnega Donbasa do ustja reke Dneper na jugu.

Estonska obveščevalna služba napoveduje, da bo Rusija potrebovala tri do pet let, da obnovi svoj vojaški stroj do te mere, da bo predstavljal neposredno grožnjo Natu. Vendar pa bližina baltske regije in vse bolj bojevita retorika iz Moskve sprožata zaskrbljenost glede vojaške pripravljenosti.

Poleg Herema so na to, da bi Rusija v nekaj letih lahko odprla “drugo fronto” v Baltiku ali v Moldaviji, opozorili tudi drugi vojaški poveljniki, kot na primer Michel Hofman iz Belgije. Moldavija je država med Ukrajino in Romunijo. Naj se pripravijo na konflikti z Rusijo sta svoji vladi pozvala tudi vojaška poveljnika Norveške in Švedske, ki se pripravlja na vstop v Nato.

Proizvodnja streliva je ključna točka

Izpostavljeno je tudi dejstvo, da se proizvodnja streliva izkaže za ključno točko, kjer je 27 držav članic EU spodletelo. Unija je konec lanskega leta obvestila svoje članice, da do marca verjetno ne bo dosegla cilja proizvodnje enega milijona topniških granat. Poleg tega so Rusijo okrepile pošiljke iz Severne Koreje, ki naj bi lani poslala milijon granat.

Opozorila estonskega vojaškega poveljnika tako dajejo bolj mračne obete kot izjava estonske premierke Kaje Kallas. Kallas je januarja izjavila, da bi Ukrajina še vedno lahko premagala Rusijo, če bi zaveznice prispevale svoje gospodarske proizvodne vire v pomoč Kijevu. Kljub temu pa je Herem izrazil zaskrbljenost, da bi se tveganje za Nato lahko povečalo na kritično raven, ko bodo ruski viri osvobojeni iz kampanje v Ukrajini.

“Rusija bi bila takrat v položaju, da bi začela agresijo manjšega obsega. Eno leto je dovolj, da naredijo nekaj groznega v naši smeri,” je zaključil Herem. Skupaj z ostalimi vojaškimi voditelji Nata, ostaja buden in poziva k nadaljnjim pripravam na morebiten konflikt z Rusijo.

vir; Foto: Pexels; Portal24