Volilna nedelja v Nemčiji: Vzpon konservativcev in desnega krila
V Nemčiji je danes volilna nedelja. Nemci bodo na nacionalnih volitvah odločali o prihodnosti svoje države, kjer naj bi po napovedih oblast ponovno prevzel konservativni blok Friedricha Merza, ki združuje Krščansko demokratsko unijo (CDU) in Krščanskosocialno unijo (CSU). Pričakuje se, da bo desno usmerjena Alternativa za Nemčijo (AfD) dosegla svoj najboljši rezultat doslej. Nemčija, ki velja za eno vodilnih evropskih gospodarstev, se v zadnjih letih sooča z očitnim političnim premikom v desno, kar nakazuje spremembe v razpoloženju volivcev.
Merčev blok je v predvolilnih anketah vztrajno vodil, a kljub temu analitiki menijo, da si zaradi razdrobljenosti nemške politične scene težko zagotovi absolutno večino, navaja Reuters. To pomeni, da bo moral po volitvah iskati koalicijske partnerje, kar utegne privesti do zapletenih pogajanj. Kampanja je razkrila globoke razlike v mnenjih, zlasti glede vprašanj migracij in odnosa do AfD, ki zaradi zgodovinskega ozadja nacistične preteklosti v Nemčiji nosi posebno breme. Ti razkoli bi lahko podaljšali politično negotovost. Trenutni kancler Olaf Scholz, ki je vse manj priljubljen, bi na čelu začasne vlade namreč ostal še nekaj mesecev. Slednje pa bi zavleklo sprejemanje nujnih ukrepov za oživitev nemškega gospodarstva, ki je že dve leti zapored v krču.
Negotovost v Nemčiji bi lahko imela širše posledice za Evropo, ki se trenutno spopada z več izzivi, vključno z grožnjami ameriškega predsednika Donalda Trumpa o trgovinskih omejitvah in prizadevanji za prekinitev konflikta v Ukrajini brez večjega evropskega vpliva. Nemčija, ki je močno odvisna od izvoza in je desetletja gradila svojo varnost ob zavezništvu z ZDA, je v tem položaju še posebej izpostavljena. Razpoloženje med Nemci je vse bolj mračno. Po raziskavi Gallupa se je delež tistih, ki menijo, da se njihov življenjski standard izboljšuje, z 42 odstotkov leta 2023 zmanjšal na zgolj 27 odstotkov leta 2024. Gre za najnižjo raven optimizma po finančni krizi leta 2008.
Migracije in razpad koalicije zaznamovale kampanjo
Volitve prihajajo po razpadu Scholzove koalicije, ki so jo sestavljali Socialni demokrati (SPD), Zeleni in Svobodni demokrati (FDP), novembra lani zaradi nesoglasij o proračunu. Kampanjo so zaznamovale burne razprave o migracijah, ki jih je podžgalo več napadov, povezanih z osumljenci migrantskega porekla. Javno mnenje o priseljevanju se je zaostrilo, kar pomeni odmik od nekdanje odprte drže, znane kot »Begunci dobrodošli«, ki je bila značilna za migrantsko krizo leta 2015. Medtem je AfD, stranka, ustanovljena pred 12 leti, na poti, da prvič na državnih volitvah osvoji drugo mesto. Njena priljubljenost raste kljub temu, da jo vse večje stranke zavračajo kot koalicijsko partnerico.
Med volivci, ki podpirajo AfD, je tudi 76-letna upokojenka Ludmila Ballhorn iz Berlina. “Politika me je povsem razočarala, morda bi bila druga možnost boljša,” je dejala. Dodala je, da s pokojnino 800 evrov težko shaja, saj so najemnine in življenjski stroški močno narasli. Njeno mnenje odraža frustracije mnogih, ki v AfD vidijo alternativo establišmentu. Analitiki medtem opozarjajo, da stranka vsaj za zdaj ne bo vstopila v vlado, saj jo glavne politične sile še naprej izključujejo iz sodelovanja. Kljub temu nekateri napovedujejo, da bi lahko njen vzpon tlakovali pot za morebitno zmago na volitvah leta 2029.
Koalicijski izzivi in evropski pogled
Najverjetnejši povolilni scenarij je po mnenju strokovnjakov povezava Merčevega konservativnega bloka s SPD, ki se kljub slabim obetom uvršča na tretje mesto. Takšna “velika koalicija” bi bila že znana, a ne nujno priljubljena rešitev. Če pa bodo manjše stranke presegle 5-odstotni parlamentarni prag, bi lahko nastala še bolj zapletena tristranska koalicija. Evropski zavezniki upajo, da bo nova vlada prinesla več stabilnosti in pomagala pri usklajevanju politik znotraj EU. Mnogi si želijo, da bi Merz sprožil reforme, kot je omilitev “dolžniške zavore”, ki omejuje zadolževanje vlade in po mnenju kritikov duši naložbe.
Portal24; Foto: Pexels
