Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru o stanju v Uniji v Strasbourgu napovedala nov sveženj sankcij proti Rusiji in poseben mehanizem posojila za Ukrajino, ki bi temeljil na zamrznjenih ruskih sredstvih. V več kot uro trajajočem govoru je obravnavala vrsto tem, med njimi migracije, naravne nesreče in boj proti dezinformacijam, a je ruska invazija na Ukrajino ostala v središču pozornosti.
„Evropa se bori. To je boj za celino, ki je cela in v miru,“ je dejala Von der Leyen na začetku govora. Po njenih besedah bo Evropska unija nadaljevala pritisk na Moskvo, hkrati pa okrepila podporo Kijevu.
Von der Leyen je napovedala, da bo naslednji, 19. sveženj sankcij EU usmerjen v zatiranje tako imenovane „senčne flote“, ki jo Rusija uporablja za obvoz omejitev cen nafte, ter v tretje države, ki pomagajo Moskvi pri izogibanju ukrepom. Kot poroča Euronews, Komisija preučuje tudi možnost pospešitve opuščanja uvoza ruske energije, čeprav je bil načrt do zdaj zastavljen do leta 2027.
Nadaljnje poteze Bruslja so povezane tudi z razmerami v Washingtonu, kjer administracija predsednika Donalda Trumpa poziva k še ostrejšim ukrepom proti Rusiji. Po besedah ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta je uspeh mogoč le, če bodo evropski partnerji v celoti sodelovali.
Posojilo iz zamrznjenih sredstev
Posebno pozornost je predsednica Komisije namenila vprašanju zamrznjenih ruskih sredstev v EU, ki so ocenjena na približno 210 milijard evrov. Opozorila je, da neposredna zaplemba ni mogoča brez tveganj za finančno stabilnost in verodostojnost Unije.
Kot rešitev je predstavila možnost, da se nepričakovani dobički iz teh sredstev uporabijo za novo odškodninsko posojilo Ukrajini. „To je ruska vojna. In Rusija bi morala plačati,“ je dejala poslancem. Ukrajina bi po njenih besedah posojilo začela odplačevati šele, ko bo Rusija izplačala odškodnino, sredstva pa bi Kijevu pomagala že zdaj.
Po navedbah Euronews ni še jasno, kolikšna bo vrednost posojila in kakšen bo model za njegovo financiranje.
Povečana vojaška pomoč
Vzporedno s finančno podporo je Von der Leyen napovedala nov program „Kvalitativna vojaška prednost“, namenjen naložbam v zmogljivosti ukrajinske vojske. Predstavila je tudi pobudo „Zavezništvo dronov“, ki bo povezalo Ukrajino in EU v proizvodnji brezpilotnih letal. Bruselj naj bi iz že dogovorjenega posojila G7 zagotovil šest milijard evrov za zagon projekta.
„Ukrajina ima iznajdljivost. Zdaj potrebuje obseg. Skupaj ji ga lahko zagotovimo,“ je dejala.
Predsednica Komisije je v govoru izpostavila tudi vprašanje ugrabljenih ukrajinskih otrok, ki so jih po podatkih Kijeva odvedle ruske sile. Na prihajajočem vrhu naj bi to vprašanje dobilo posebno mesto.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu poudaril, da vojna ostaja osebna tragedija za na tisoče družin. „Soglašamo si: varnost Ukrajine je varnost Evrope. Skupaj – Ukrajina, Evropa, ZDA, G7 – lahko dosežemo trajen mir,“ je dejal.
Foto: Wikimedia/EU parlament
