Von der Leyen: Odvisnost od ruskega plina je bila zgodovinska napaka
Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je sprejela jasno stališče: Evropska unija ne bo več odvisna od ruskih fosilnih goriv, niti po koncu vojne v Ukrajini. Predsednica komisije je to odločitev utemeljila z izkušnjami iz preteklosti, ko je Rusija z manipulacijo energentov skušala vplivati na evropske države. Odločitev je del širše strategije za energetsko neodvisnost EU, ki jo je Von der Leyen poudarila na nedavnem srečanju v Bruslju. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je to sporočilo namenjeno tako evropski javnosti kot Moskvi, ki je v zadnjih letih večkrat uporabila plin in nafto kot politično orožje.
Evropa je v zadnjem desetletju doživela več kriz, povezanih z ruskim plinom. Leta 2022 je Rusija drastično zmanjšala dobavo plina prek plinovoda Severni tok, kar je povzročilo energetsko negotovost in rekordno visoke cene energije. Von der Leyen je poudarila, da je bila odvisnost od ruskega plina “zgodovinska napaka”, ki je ogrozila nacionalno varnost članic EU. Po podatkih Evropske komisije je delež ruskega plina v evropskem uvozu padel z 45 odstotkov pred vojno na 13 odstotkov v letu 2025. Nafta iz Rusije, ki je nekoč predstavljala petino evropskega uvoza, zdaj dosega le še desetino.
Odločitev, da EU po vojni ne bo obnovila energetskih vezi z Rusijo, temelji na teh izkušnjah. Von der Leyen je v govoru, ki ga je prenašal portal Euronews, opozorila, da bi vrnitev k ruskemu plinu pomenila tveganje za ponovitev istih težav. Namesto tega EU stavi na razpršitev virov, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) iz ZDA in Norveške ter povečanje naložb v obnovljive vire energije.
Načrt za energetsko neodvisnost
Evropska komisija je že aprila 2025 napovedala podroben načrt za postopno opuščanje ruskih fosilnih goriv. Kot poroča ukrajinski portal Kyiv Independent, bo ta strategija vključevala konkretne korake, kot so povečanje zmogljivosti za uvoz LNG, razvoj infrastrukture za vodik in pospešena gradnja vetrnih ter sončnih elektrarn. Von der Leyen je poudarila, da je cilj ne le zmanjšanje odvisnosti od Rusije, temveč tudi krepitev odpornosti EU na globalne energetske šoke.
Poleg tega EU spodbuja države članice k večji energetski učinkovitosti. Med drugim se pripravljajo ukrepi za prenovo stavb in industrije, ki bi zmanjšali porabo energije. Po ocenah strokovnjakov bi lahko ti ukrepi do leta 2030 zmanjšali potrebo po uvozu plina za dodatnih 20 odstotkov. Von der Leyen je ob tem izpostavila pomen solidarnosti med članicami, saj so prav skupni ukrepi omogočili hitro prilagoditev na pomanjkanje ruskega plina v zadnjih letih.
Geopolitične in gospodarske posledice
Odločitev EU ima tudi širše geopolitične razsežnosti. Z zavrnitvijo ruskih energentov Bruselj pošilja jasen signal, da ne bo popuščal pritiskom Kremlja. To je še posebej pomembno v luči vojne v Ukrajini, kjer Rusija še naprej uporablja energetske vire kot vzvod za vplivanje na evropsko politiko. Po drugi strani pa ta odločitev odpira vrata tesnejšemu sodelovanju z drugimi dobavitelji, kot so ZDA, ki že zdaj povečujejo izvoz LNG v Evropo.
Gospodarsko gledano bo prehod na nove vire energije zahteval znatne naložbe. Stroški za izgradnjo nove infrastrukture in subvencioniranje obnovljivih virov bodo visoki, a Von der Leyen trdi, da so dolgoročne koristi večje od začetnih stroškov. “Ne gre le za energetsko varnost, temveč za gospodarsko konkurenčnost,” je dejala v Bruslju. Kritiki sicer opozarjajo, da bi lahko višje cene energije v prehodnem obdobju obremenile evropska gospodinjstva in podjetja, a komisija obljublja podporne ukrepe za blažitev teh učinkov.
Ana Koren
Portal24; Foto: Wikimedia/EU parlament
