Evropska komisija in njena predsednica Ursula von der Leyen sta izrazila podporo predlogu zakona ameriškega senata, ki predvideva stroge sankcije proti Rusiji. Predlog, ki ga je označila kot “lomi hrbtenice”, vključuje 500-odstotne carine na države, ki kupujejo ruska fosilna goriva, kar bi lahko močno vplivalo tudi na nekatere članice Evropske unije. Von der Leyen je poudarila, da je cilj sankcij povečati pritisk na Rusijo in prisiliti Kremlj k resnim pogajanjem za trajni mir v Ukrajini.
Predsednica Evropske komisije se je v Berlinu sestala z republikanskim senatorjem Lindseyjem Grahamom, enim od ključnih pobudnikov predloga zakona. Graham, ki skupaj z demokratom Richardom Blumenthalom promovira zakon, je po poročanju portala Euronews dejal, da je predlog že pridobil podporo več kot 80 senatorjev v 100-članskem senatu.
Slednje kaže na močno dvostrankarsko podporo v ZDA. Von der Leyen je ob tem izpostavila, da “pritisk deluje” in da so sankcije ključne za omejevanje ruske agresije. Po njenih besedah sta EU in ZDA usklajeni glede področij, kjer so sankcije potrebne, med drugim pri omejevanju ruske energetske in finančne moči.
Srečanje v Berlinu je bilo del prizadevanj za tesnejše usklajevanje med EU in ZDA. Von der Leyen je poudarila, da si Evropska unija prizadeva za skupen pristop, ki bi vključeval tudi ukrepe proti t. i. “senčni floti” ruskih tankerjev, ki se uporabljajo za izogibanje obstoječim sankcijam na nafto. Poleg tega je izrazila prepričanje, da bo EU uspel ublažiti morebitne negativne posledice ameriškega predloga za evropske države.
Učinki na Evropsko unijo in energetsko politiko
Predlog zakona predvideva 500-odstotne carine na države, ki kupujejo ruska fosilna goriva, kar bi lahko prizadelo več članic EU. Države, kot so Francija, Španija, Belgija, Nizozemska in Portugalska, so lani povečale uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) za 9 odstotkov, medtem ko Madžarska in Slovaška ostajata odvisni od ruske nafte prek cevovoda Družba.
Pet držav – Bolgarija, Češka, Madžarska, Slovaška in Finska – prav tako upravlja jedrske reaktorje, ki potrebujejo rusko gorivo.
Evropska komisija je že pripravila načrt za postopno opuščanje ruskih energentov do konca leta 2027, a je ta še v zgodnji fazi. Po mnenju strokovnjakinje Marie Shagine z Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) bi bilo izvajanje tako visokih carin logistično zahtevno, če ne celo nemogoče, saj med kupci ruskih energentov niso le nasprotniki, temveč tudi strateški partnerji ZDA, kot sta Indija in Turčija.
Pritisk na Rusijo in vprašanje izvajanja
Senatorja Graham in Blumenthal sta poudarila, da je cilj predloga osamiti Rusijo in jo postaviti na “trgovinski otok”. Poleg carin na kupce ruskih fosilnih goriv predlog vključuje tudi prepoved ameriškim državljanom nakupa ruskih državnih obveznic.
Graham je zakon označil za “najbolj drakonski predlog, kar sem jih videl v senatu”, medtem ko ga je Blumenthal opisal kot “drobljivega” za rusko gospodarstvo.
Vprašanje izvajanja ostaja odprto, saj predsednik ZDA Donald Trump doslej ni izrazil jasne podpore novim sankcijam. Po poročanju Politica si EU prizadeva za usklajen pristop z ZDA, da bi zagotovili učinkovitost sankcij. Von der Leyen je izrazila optimizem, da bo EU z ZDA sodeloval pri iskanju rešitev, ki bodo imele čim manjši vpliv na evropske države, hkrati pa povečale pritisk na Rusijo.
Ana Koren
Foto: Pixabay/NakNakNaku
